5. december, 2013MEDITACIJA V NARAVI
Drage sestre in bratje, narava je slika naše zavesti. Približajte se ji in jo negujte. Skrbite zanjo po svojih močeh. Ohranjajte ravnovesje v svojem okolju. Bivati z naravo, z njenim utripom, pomeni bližati se sebi, svojemu srcu. Spoznajte, kaj resnično pomeni meditacija v naravi.
Naš odnos do narave kaže na odnos do samih sebe. Neodgovornost do nje naznanja prepuščanje vašega življenja drugim. Nepoznavanje narave pa opominja na vaše nezanimanje za svoj pravi jaz. Ko sem živela izven sebe, kot sužnja svojih strasti, nisem nikoli zaznavala narave okoli sebe. Narava je bila le kulisa v drami mojih pričakovanj.
Angeli se najpogosteje zadržujejo v naravi, tam jih kar mrgoli. Ob vodi, v gozdu, v gorah, … pa tudi v mestnih parkih, na otroških igriščih, … če prav pomislim, sem jih vedno srečevala na takšnih mestih, tudi ko še nisem vedela, kdo so. Vsak lahko najde občutek miru med drevesi, nihče ne potrebuje nekega usposabljanja, da se sprosti, ko se sprehodi ob morju. Narava je naravni dom angelov in našega notranjega miru.
Stik z naravo je tudi stik z višjimi bitji. Vsak človek, lahko po delu na vrtu čuti zadovoljstvo, zaobseže ga občutek izpolnjenosti in umirjenost. Preprosto zato, ker se z delom z zemljo in rastlinami bližamo svojemu pravemu jazu, nekateri tudi svojih vilinski naravi.
Pravijo, da največji ljubitelji zelenja in živali, nosijo v sebi vilinsko dušo. Težko se znajdejo med ljudmi, težko jih vzljubijo. A vsak ima svoj namen, svojo pot. Najsi bo to prek narave, glasbe, umetnosti ali samo učenja bivanja. Kdor išče, ta najde.
Svoje angele najlažje slišite, ko ste sami, zlasti v naravi, narava je njihov prvi dom. Ko potrebujete odmor od sveta, vam ponuja narava najlepše zavetje in možnost napolnitve energije. Ko potrebujete mir, ko morate zbrati in sortirati svoje misli, vas angeli vabijo v naravo – bližnji gozd, obalo ali v bližino reke. Če je le mogoče, si vzemite vsak dan čas za naravo in sproščanje v njej.
Angeli vabijo v naravo zaradi zdravilne moči, ki se nahaja v njej. Ko imate občutek, da ste obtičali na mestu, ko ne najdete neke jasne vizije, ponujajo angeli rešitev v osrčju našega srca. Poiščite ga v zelenju.
Za meditacijo v naravi potrebujete samo čas, nekaj miru, globoko dihanje in prepuščanje samega sebe energijam, ki vrejo iz nje. Lahko izberete tudi vrt, mestni park, balkon z rastlinami, kateri koli kraj, kjer vas obdaja zelenje. Sama sem eno obdobje meditirala preprosto ob roži, ker druge možnosti nisem imela. Ko človek nima veliko izbire, dobi priložnost, da poišče svoj način. Ko nam življenje na videz “jemlje”, nam daje priložnost, da postanemo vedno bolj ustvarjalni.
Usedite se ali uležite se, kakor vam je ljubše. Nikoli pa ne smete pozabiti na globoko dihanje. Vdihujte energijo narave v svoja pljuča, dovolite ljubezni, da prodira v vas. Ostalo bo prišlo vse spotoma. Samo poskusiti morate in vztrajati v iskanju sebe in energije, ki jo potrebujete. Vsak dan. Rezultati ne bodo izostajali.
V naravi se vsi lažje sprostimo,meditiramo in polnimo baterije.Kar pride zraven pa je sploh nekaj najboljšega 🙂
Narava ni samo angelski dom,je tudi dom naše duše!Tudi jaz se najlažje sprostim v naravi,pravzaprav bolj kot doma v tišini.Takrat tudi najlažje začutim angele in vse energije ki se skrivajo v naravi.
Tudi sam sem šel skozi obdobje,ko se nisem mogel premakniti iz postelje in je bil moje edini stik z naravo okno in lončnica na njem.Čeprav je bilo tisto obdobje izredno težko zame sem od njega potegnil prav to kar si napisala – ko ti življenje nekaj vzame, ti komaj da priložnost,da najdeš nekaj boljšega v sebi.
Ljudje ki se počutijo boljše med drevesi in živalmi so bolj povezani z vilami ki bivajo v naravi kot pa z angeli ki spremljajo ljudi.Kot praviš konec koncev to sploh ni važno s kom smo bolj povezani,važno je da se sproščamo in iščemo,pa še kaj dobrega postorimo za druge,kajne? LP vsem,predvsem pa Mihu ki je napisal svojo izkušnjo – priložnost da odkrije v sebi moč.
Z veseljem bi prebrala tvoje natančnejše napotke k meditaciji v naravi,o tvojem dihanju,mantri …
Poleg vabila k meditaciji v naravo bi se res spodobil tudi opis kako to opravljati … 😉
Moj način meditacije ni prav nič poseben. Preprosto poiščem mir in diham (večinoma uporabljam pranayamo).
Za koristne napotke o pranayami si lahko preberete knjigo Anreja Van Lysebetha -Pranayama- in/ali poiščete pravega učitelja 😉
Pa smo izvedeli nekaj več o naši Šepetalki 😛
“Naš odnos do narave kaže na odnos do samih sebe. Neodgovornost do nje naznanja prepuščanje vašega življenja drugim. Nepoznavanje narave pa opominja na vaše nezanimanje za svoj pravi jaz.” Ena lepših in še kako resničnih misli ki sem jih zasledila zadnje čase!