Menim, da je največja človekova sposobnost prav zavedanje. Brez zavesti o sebi, svojih misli, čustev in modelov obnašanja je življenje popolnoma instinktivno. Na ta način živimo in reagiramo kot živali – torej brez nobene zavesti. Ko živimo brez prave zavesti o sebi, ustvarjamo bolečino in zmedo – sebi in drugim. To je neizbežno, saj počnemo stvari brez nikakršne povezanosti s sabo.

Šele ko pridobimo zavest o svojih mislih, prepričanjih, željah in primitivnih ter avtodestruktivnih izbirah, lahko postanemo bolj umirjeni, ljubeči in delujemo inteligentno. To opazijo tudi drugi, ki s časom spremenijo odnos, ki so ga imeli pred tem z nami. Ko drugi spremenijo odnos z nami, je to pomemben znak, ki ga ne bi smeli nikoli spregledati.

Naše misli ustvarjajo našo realnost, zato je tudi tako pomembno ozavestiti sebe in misli, ki jih imamo. Prav zato namenjam današnji blog predstaviti treh osnovnih in enostavnih duhovnih praksah, ki pomagajo razviti tako opevano zavest o sebi.

A pred tem poglejmo najprej, kdo so tisti, ki nimajo razvite zavesti o sebi. V prvi vrsti so to ljudje, ki ne uspejo razumeti tega, kar čutijo. Svoja čustva in misli s težavo delijo z drugimi. Velikokrat izpadejo, kot da ne vedo, kaj si želijo.

Potem so tu tisti, ki so ves čas izgubljeni v svojih mislih. Z njimi je pristen stik skorajda nemogoč. Vedno so drugje in nikoli se ne zmorejo na iskren način približati drugemu.

Največja skupina ljudi, ki nimajo pravega stika s sabo, so tisti, ki se pogosto jezijo ali užalostijo zaradi drugih. Njihove besede in čustva so vedno samo reakcija na druge. Na sploh ne znajo prevzeti odgovornosti nad svojem življenjem in vedno so drugi tisti, ki jih spravljajo izven ravnotežja.

Pomanjkanje samozavesti je eden najpomembnejših znakov pomanjkanja zavesti o sebi. Vsi tisti, ki nimajo razvitega občutka o sebi, kakor tudi tisti, ki ga imajo razvitega, a je le-ta preveč rigiden (torej imajo rigidna prepričanja, držo in čustva), ne vedo, kdo so in njihova zavest o sebi je nična.

Če boste poskusili uvesti v vašo dnevno rutino eno izmed duhovnih praks, ki jih danes predstavljam, boste s časom začeli graditi in širiti zavest o sebi, kar vas bo naposled pripeljala k izboljšanju vašega življenja.

Vsi tisti, ki imate občutek, da se ne poznate in da imate nizko zavest o sebi, se morate najprej odmakniti od drugih, osamiti, ustaviti in umiriti. Pogosto živimo frenetično življenje, kjer moramo vedno nekaj početi. To počnemo, ker se globoko v sebi ne zmoremo soočiti s sabo. Osamljenost je tu zdravilo, saj nas prisili, da se ozremo vase in občutimo, kdo smo. Osamljenost nam daje možnost, da začutimo svoje najgloblje potrebe in želje. Prav zato je – vsaj zame- osamljenost ena boljših duhovnih praks za ojačenje zavesti o sebi.

Ko uspete ostati vsak dan sami s sabo in začutiti sebe, je drugi korak meditacija. Začetnikom ni treba iskati tišine in ostati na miru 24 minut. Obstajajo različna meditacije, kot so dinamična, katarzična, kakor tudi Qigong. Ne glede na to, katero meditacijo izberete, je najpomembnejše, da se naučite umiriti svoje misli, kar je druga stvar, ki vas bo pripeljala do širše zavesti o sebi.

Ob meditaciji je pomembno, da si vsak dan postavite vprašanja, ki vas bodo peljale do pravega ozaveščanja sebe: Zakaj se tako počutim? Od kod prihajajo te misli? Kaj je sprožilo moj odziv? Če si boste začeli postavljati ta vprašanja vsak dan, boste opazili, da se bodo odgovori s časom spremenili – in vi boste razumeli, zakaj.

Za t.i. začetnike ozaveščanja sebe in svojega življenja je zelo pomembno pisanje dnevnika. Pisanje dnevnika ne pomaga samo pri opazovanju našega duhovnega napredka, temveč nas vodi v večjo avtentičnost do sebe. Ko iskreno napišemo, kar mislimo in čutimo, to ne ostane več znotraj nas v neki podzavestni obliki in nato z ozadja povzroča stres in napetost. Takšen dnevnik nam lahko služi za prihodnost, ko se vračamo k njemu in preko njega spoznavamo našo pot, lahko pa ga tudi čez čas uničimo in začnemo znova pisati drugega.

Meni je zelo ljub angelski dnevnik, o katerem sem pisala v tem blogu: http://angelskasporocila.si/2014/10/28/angelski-dnevnik/

Za tiste, ki čutite, da je vaša zavest že prebujena, a si želite večje širine, so idealne budistične meditacije, preko katerih spoznavate svoje misli, občutke in telo. Konec koncev ne glede na pot, ki jo boste izbrali, bo zadnja postaja vedno isto spoznanje: naša zavest je neskončna in nemogoče jo je definirati.

Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da so prvi koraki pri spoznavanju sebe težki in da je samo vztrajnost tista, ki vas bo pripeljala do uspeha. Na vaši poti ne smete nikoli obupati, odložiti vaše delo ali čakati na boljši čas. Samo v sedanjem trenutku lahko spremenite ves svet – torej sebe.