11. januar, 2014RAZVOJ DUHOVNE MOČI VOLJE
Drage sestre in bratje, v življenju se boste soočili z različnimi ovirami, a največja, kar jih je lahko, so samo vaše navade in razvade bivanja v nižjih frekvencah svojega sebičnega jaza. Dvignite svojo zavest, dvignite se s področja oholosti misli; razvoj duhovne moči volje se vedno prične z odločitvijo.
Današnji blog je pravzaprav nadaljevanje bloga z naslovom Moč volje, kjer sem že opredelila, kaj so volja, želje in dejanje in kako so med sabo povezani. Šele ko popolnoma dojamemo, kaj pravzaprav moč volje pomeni, lahko razumemo, kako jo lahko tudi razvijemo.
Prvi korak, ki ga moramo narediti, ko želimo razviti pravo duhovno voljo, je pravzaprav dvig zavesti iz območja sebičnega nižjega jaza v območje skupnega dobrega. Dokler bomo potopljeni v interesih in utvarah lastne osebnosti, ne bomo nikoli sposobni uporabljati svoje prave duhovne volje.
V bistvu gre za to, da očistimo prehod med “nižjim in višjim” – s tem namreč prehod odpremo neprekinjenemu toku, ki nam bo prinesel resnično modrost, moč in ljubezen.
Sledi nekaj predlogov, s katerimi bomo okrepili svojo duhovno voljo, da bo lahko postala prevladujoč dejavnik v našem življenju. Ti predlogi so namenjeni našemu razvoju v smislu, da bomo znali ločiti sebe od stališč in gledišč nižjega jaza. Vendar ne smemo pozabiti, da so to le splošni in osnovni postopki, ki pa ne glede na to gradijo trdne temelje za nadaljnje delo.
Ta vaja je namenjena privzgojiti navado, da se stalno zavedamo svoje prave narave in poslanstva v življenju. Predpogoj je seveda ta, da ste se kot posameznik že poglobili v življenjska vprašanja, spoznali nujnost, da se dvignete nad šibkostmi in utvarami nižjega jaza ter ste že nekoliko spremenili odnos do življenja, ki je preprosto potreben za dvigovanje zavesti. Navade takega zavedanja si ne moremo pridobiti samo s sklepom, temveč z večletnim vztrajanjem in prizadevanjem v tej smeri.
Zato poskusimo vsi, ki smo se odločili dvigniti zavest, najprej podrediti vse svoje majhne cilje in dejavnosti naši višji usodi. Vprezimo vse moči in sposobnosti, ki jih imamo, da bi dosegli ta višji namen. Pridobimo si popolno oblast nad našim sebičnim jazom in kot izkušen voznik pripeljimo voz svojega življenja proti cilju višjega jaza. Ta prispodoba višjega jaza kaže na pravi pomen našega življenja. Imejmo jo vedno v mislih in postopno poskusimo z njim uskladiti svoje življenje.
A na kakšen način lahko obvladujemo svoj nižji jaz? Predvsem v obvladovanju\nadzoru notranjih negativnih nagibov, ki so posledica navad – in tako kot smo si navado pridobili, na isti način se je bomo tudi znebili – s ponavljanjem in vztrajanjem. S tem bomo prišli do točke, ko bomo lahko obvladovali nizke notranje težnje, ki nam jemljejo moč in nas ovirajo pri notranji rasti. Za to pa potrebujemo čas in vztrajnost.
Pri učenju nadzora notranjih in zunanjih reakcij, moramo najprej vklopiti pozornost in stalno budnost; najprej se moramo naučiti zavedati naših reakcij, eno za drugo. Vsa skrivnost je v zavedanju in postopnem obvladovanju odzivov.
Po vsem, kar sem napisala o razvoju volje, je jasno, da so priložnosti za razvoj ta najvišje moči v nas dane v vsakem območju življenja in v najrazličnejših okoliščinah – zunanjih in notranjih. Kdor se vzame v roke in se prične poglabljati v moč volje ter vaditi, začne močneje črpati iz neizčrpnega vira …
Zelo jasno napisano kako pričeti razvijati moč volje. Naloga izgleda precej naporna, zato bi lepo prosil, še za tvoj dodaten komentar, torej izvedeti iz prve roke, kako izgleda učenje dvigovanja zavesti.Hvala.
Tudi meni je zelo dobro in jasno napisano, predvsem je prav, da se tako povdari pomeni vztrajanja, stalne budnosti in potrpežljivosti ker na tej ravni ne pride nič samo od sebe.
Zase lahko trdim, da je opazovanje mojih nagnjenj in navad razmeroma enostavno.Hitro vidim, kaj delam prav in kaj narobe.Precej težje je pa kontrolirat misli in reakcije – včasih sem pri tem bolj ali manj uspešna, a vztrajam in vztrajam in lahko rečem, da so rezultati vidni.
Super tema za katero upam da jo boste v prihodnosti še razvila globlje za vse ki nas zanima.
Podrediti svoje sebične cilje skupnemu dobremu?Včasih imam občutek da obstaja več vzporednih svetov in da bivam v tistem napačnem 🙁
Sedaj razumem kaj mislite, ko pišete o tem da “delate na sebi”, da stopate po duhovni poti in da je za to potrebno veliko dela, vztrajnosti in zaupanja.
Resnično hvala,ker kažete na to, da so spremembe mogoče, ker spodbujate in se trudite s svojim blogom.
Ko se nas bo dovolj trudilo z dvigovanjem zavesti,ko nas bo velik del podrejalo svoje cilje skupnem dobrem,takrat ne bo vzporednih in napačnih svetov v katerih se bomo znašli.V slogi je moč.Delajmo dobro, mislimo dobro, sprememba sveta se vedno prične pri posamezniku.
Nikoli se ne bom naveličala brati komentarjev pod tem blogom.
Tudi meni so komentarji na tem blogu super!
Ko slediš lastnemu poslanstvu ali svoji mojri se ti tudi odpre kanal med nižjim in višjim jazom.Mislim da je to še ena enakovredna pot pri osebni rasti in verjetno precej bližje masi kot predlogi,ki jih zgoraj navajaš.
Po tvojem pisanju se vidi, da si zelo sistematična pri delu na sebi, to je torej tvoj način in dobro deluje zate. Meni bi se verjetno zmešalo, če bi morala dan za dnem bedeti nad svojimi reakcijami in nagnjenji.Pač nisem tak tip.Kar pa ne pomeni,da je tvoj predlog težji od mojega.Ko se odločimo,da bomo živeli za svoje poslanstvo, lahko računamo,da ne bomo ne obogateli in da nas bo družba ves čas zavračala.Tvoja se mi zdi malček bolj “mehka” pot,ki pa po drugi strani zahteva veliko dela in truda.
Zanimivo branje, ki zbuja razmišljanje, kot vedno 🙂
Ni moj namen komu nasprotovati, a se mi vseeno zdi, da je tudi pri sledenju svojemu lastnemu poslanstvu treba veliko delati in potrebnega je veliko truda pri izpolnjevanju življenjske naloge.
Medtem ko je dvigovanje zavesti s pomočjo razumevanja skupnega dobrega in zavedanja, da smo vsi eno, zelo učinkovit način.
Jasno je, da ni polovičarskega odnosa pri duhovni rasti: ali se zanjo odločiš ali pa se ne.
Pa še kako to drži.Po drugi strani pa ko enkrat stopiš na duhovno se nisi več pripravljen vrniti nazaj.Ker svet ni več isti po tem.
Duhovni učitelj igra pomembno vlogo pri osebni rasti večine nas.Brez neke zunanje spodbude bi bilo meni zelo težko vztrajati pri delu na sebi.Tudi ta blog mi pomeni spodbudo,nove ideje in energijo.Sama to potrebujem in sem vesela, da to tudi imam.
Všeč mi je vaša odkritost in poštenost do tem,ki jih pokrivate; brez sprenavedanja, brez pretvarjanja ali olepševanja. Pravzaprav mi je všeč vaš odnos do življenja.
Ko želimo drugim dobro in ko delamo drugim dobro – delamo sebi dobro.