Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si. Ta star pregovor govori o zelo globoki resnici, ki nas opozarja o pomenu ljudi, ki nas obkrožajo in njihovem vplivu na to, kdo smo in kdo lahko postanemo. Ob nekom se lahko razvijemo v najboljšo lastno verzijo – in prav to bi moral biti naš cilj- ob drugem pa lahko v najslabšo. V obeh verzijah sta mogoče med seboj neprepoznavni, pa čeprav ostane naša esenca ista.

Ljudje, s katerimi delimo svoje življenje, zavestno ali nezavedno vplivajo na to, kdo smo. Z njihovimi dejanji, z vsem, v kar verjamejo in z vsem, kar izražajo. Za neko pravo osebno rast je treba razumeti, da moramo biti obkroženi s pravimi ljudmi, drugače bomo vedno blokirani in nezmožni prestopati svoje osebne meje. Pravi ljudje, pravi prijatelji nam širijo obzorja in nas spodbujajo k izpolnitvi, nepravi pa nam kot slab vzor kažejo, kako postati senca tistega, kar bi v resnici lahko bili.

Mnogokrat je prav družina tista, ki nas v mladosti ovira in z namenom ne pusti miru, ki bi bil potreben recimo za meditacijo. Ali pa s tem, da nas sili z določeno prehrano, ki jo bi želeli spremeniti. To pa počnejo zato, ker se bojijo, da bi postali nekdo, ki ne sodi več v njihov krog. A če pride do tega, pomeni samo, da nismo bili nikoli del tistega kroga, zato je njihov strah čisto odveč.

Zelo težko je prekiniti s kajenjem, če vsi okoli nas kadijo. Prav tako je zelo težko ohraniti visoke vibracije in misli, če nas bližnji stalno vlečejo dol. Pomembno je razumeti, kako nas okolica ovira ali pa spodbuja k osebni rasti. Predvsem pa, kam smo prišli, ker nismo v svoje življenje znali sprejeti drugače mislečih, ker se oklepamo starih navad in prijateljev, ki so mogoče bili del naše preteklosti, a nimajo več nobene povezave s sedanjostjo, še manj pa s prihodnostjo, h kateri stremimo.

Zato je nujno na neki točki v življenju začeti zavestno iskati ljudi, s katerimi lahko delimo svoje misli, čustva in pot. Po drugi strani je tudi del osebne poti znati prekiniti odnose, ki nas žrejo od znotraj in nam ne pomagajo k pravemu življenjskemu slogu. Kdor vas ne spodbuja k sreči, k rasti, k delu … ta vas ne sme niti blokirati pri tem.

Zavedam se, da ni lahko najti podobno misleče ljudi, ki želijo svoje življenje deliti z vami. A vendar so in predstavljajo edino človeško podlago na kateri lahko rastete in se osebno- duhovno razvijate. Prava družba vas lahko povzdigne kot sami ne bi nikoli zmogli, medtem ko vas napačna potlači in vas prepriča, da ni druge poti, kakor njihova.

Mnogi se tega še kako zavedajo in se zaradi negativnega vpliva, ki ga čutijo od drugih, oddaljijo od družbe, se zaprejo in živijo skoraj v osami. Na ta način mislijo, da so »opravili« s svetom. Pa ni niti najmanj tako. Biti odrezani od sveta nas ne dela bolj duhovne, niti bolj poglobljene. Dela nas osamljene in nesposobne oblikovati zdrave odnose. Naši zunanji odnosi govorijo o odnosu, ki ga imamo s sabo, ne pozabite tega. Drugi so ogledalo nas samih in ko jih enkrat izključimo iz življenja, pademo v drug ekstrem, ki pa ni nič boljši od prvega- torej temu, da svoje življenje delimo z ljudmi, ki »nas vlečejo dol«. Zelo težko je najti neko notranje ravnovesje čisto sami, čeprav si lahko še tako domišljamo, da nam bo lažje. Kar se zdi danes lažje in udobneje, lahko jutri ustvari veliko neudobnosti in zastojev.

Premislite najprej, kako družba, v kateri živite, vpliva na vas. Kako vpliva na to, kako se sami zaznavate in na to, kaj je prav in kaj ne/mogoče v vašem življenju. Nato se vprašajte, kako vi vplivate na vaše bližnje. Jih spodbujate, znate deliti z njimi svoja spoznanja in občutke? Koliko prijateljev ste izgubili v zadnjih 10-ih letih in koliko pridobili? Zakaj? Ali iščete dogodke, kjer bi lahko srečali srčne osebe, ki bi lahko postale del vašega življenja?

Zase lahko rečem, da sem šla skozi vse skrajnosti, ki sem opisala. Družbi sem dovolila, da me povleče dol, kjer sem spoznala svojo najslabšo verzijo. Nato sem iskala ravnovesje v osami. Tam sem sicer oblikovala veliko dobrega, a če dobrega ne delimo z drugimi, ne najde svoje prave vrednosti.

Danes na svoji poti srečujem čudovite osebe. Stremim k temu, da z njimi delim, kar nas povezuje. In ko vstopi nekdo, ki ni na »isti frekvenci«, se sam od sebe umakne, ker v meni in v ljudeh, ki me obkrožajo, ne najde t.i. resonance. Vsakič, ko organiziram delavnico ali seminar, pridejo nanj različne osebe. Tiste, ki strmijo k svoji najboljši verziji, ostanejo in se vračajo. Vsi ostali pa iščejo drugo pot in temu lahko rečem pravo Ravnovesje vesolja.

Ustvarite v svojem življenju in srcu prostor za ljudi, ki vam bodo pomagali prepoznati vašo najboljšo verzijo – to je namreč vaš PRAVI jaz.