Prevečkrat me je v življenju ustavila misel, da na nekaj še nisem pripravljena. Prevečkrat me je spremljal tisti občutek, da mi nekaj manjka; izkušenj, let, znanja, moči. Prevečkrat sem izgubila priložnosti, ki mi jih je ponudilo življenje, da bi se premaknila naprej, vedno zaradi istega občutka: »Preprosto nisem pripravljena«. Zaradi takšnega občutka (lahko rečem tudi opravičila) sem zamudila priložnosti, ki se nato niso več ponudile. V življenju večkrat objokujemo stvari, ki jih nismo naredili, kot pa napake, ki smo jih naredili. To pa zato, ker nam ostane vedno priokus, »kaj bi bilo, če bi bilo …«

Danes rada rečem, da prepoznavam del sebe v drugih, ko mi ti trdijo, da za nekaj niso še pripravljeni, da nečesa niso sposobni. Tudi sama sem se leta sestopala iz te posebne stopničke življenja, a dokler si dovolimo, da nas vodijo strahovi in ne navdih, ostajamo kot sužnji prikleti na lastna napačna prepričanja in živimo nekaj, kar ni naše. Seveda danes ne morem narediti ničesar namesto drugih, da bi jim dokazala, kako zelo se motijo, kako zelo se zavajajo, kaj vse izgubljajo s takšnim odnosom.

Dejstvo je, da se nihče ne čuti nikoli 100% gotovega, ko se mu ponudi pomembna priložnost. Največje priložnosti v našem življenju so tiste, ki nas silijo, da se premaknemo iz naše cone udobje. Torej je logično, da se ob tem ne moremo počutiti gotovi, še manj pa sproščeni ali mirni. Ko se vam ponudi neka priložnost, vas ne sme skrbeti, če se ne počutite gotovi, saj je to popolnoma naravno. Premislite raje, kdo vas je prepričal, da morate stvari vedeti in znati, še preden jih preizkusite. Ali pa da morate biti vedno gotovi vase.

Menim, da so te misli ena od bolezni naše družbe. Kako naj popolnoma obvladam neko asano, ki je nisem še nikoli poskusila? Zakaj bi morala stvari opravljati boljše ali vsaj tako dobro kot ostali? Kdor je gotov v vsaki situaciji, je ali fanatik ali neumen. Pomislite, še največji glasbeni izvajalci imajo tremo pred nastopom. Ali govorniki pred njihovim govorom. Popolna gotovost vase je konstrukt družbe, da lažje upravlja z nami.

Pojdite dlje od svojega strahu pred neuspehom in soočite se z izzivom, ko vam ga ponudi življenje. Ne zavrnite nikoli nobene priložnosti in če danes ne boste dovolj dobri, se boste lahko iz svojih napak naučili in bili bolje pripravljeni jutri. A ne puščajte priložnosti za sabo, nikoli ne veste, kdaj bo vaša zadnja.

Živeti v svoji polnosti pomeni, da si želimo razširiti svoje misli in svoje srce onkraj meja pogojenosti, ki smo si jih ustvarili. Zato bodite vedno pripravljeni. Samo začeti morate … Najsi bo to nek tečaj, knjiga, nekaj, kar se vam zdi težkega, a imate priložnost, da to preizkusite. Jasno je, da več stvari, ki jih boste počeli, več napak boste lahko naredili. A manj stvari, kot boste poskusili, manj boste vedeli, doživeli in vaš svet se bo pričel krčiti.

Naslednjič, ko si rečete, da česa ne zmorete, ker se ne čutite sposobni, prisluhnete življenju. Če vam je neka priložnost ponujena, govori o nečem, česar se morate naučiti in ne nečesa, pred čemer se morate skriti.