V mojih letošnjih Angelskih napovedih sem večkrat omenila, da živimo v času, ko prihaja resnica na dan. To resnico sem v tem letu v lastnem življenju odkrila na številnih področjih, ena so se mi zdela manj pomembna, zato jim nisem posvetila veliko pozornosti, a v večini se je resnica kazala v odnosih, ki sem jih leta gojila in v mojih napačnih predstavah, ki ji počasi, a vztrajno čistim s svojega vsakdanjika. Vsak od nas ima svojo pot in vsak od nas odkriva resnico na področjih, kjer ga čaka njegova duhovna rast.

V zadnjih mesecih tega leta sem se še bolj poglobila v to, kaj bi lahko bila resnica in čemu zares služi. Kajti kako lahko živimo Resnico, če je ne poznamo? Če je ne prepoznamo? Ali huje, če je nočemo v svojem življenju? Ta teden mi je ob pripravah na prihodnjo napoved Angel prišepnil, da nam bo vsa resnica, ki prihaja v tem času na dan, v začetku prihodnjega leta v breme. V smislu, mnogi si bodo želeli, da je ne bi nikoli spoznali. Drugi jo bodo vztrajno zanikali še naprej, a sila, ki vrti ta svet, je SEDAJ pripravljena, da nam razkrije, kar je bilo do sedaj skrito našim očem. Vse ima svoj višji namen in mi, s položaja, kjer se nehajmo, tega nismo sposobni razumeti.

A vrnimo se k edini Resnici. Začnimo, kjer je treba začeti.

Živeti resnico ne pomeni nujno »imeti prav«. Živeti resnico nam nikakor ne zagotavlja, da bomo od kogar koli prejeli potrditev, da svet v nas prepoznava resnico. To preprosto ne obstaja.
Resnica je preprosta, mnogokrat zasmehovana, ker ne pozna strategij. Resnica je ponižna, mnogokrat je nihče ne razume. Ljudje radi mešajo resnico s tem, da »imajo prav« in pozabljajo, da ima vsak izmed nas svoj zorni kot, vsak ima svoj prav, pa če še tako daleč od resnice.

Resnica nas ne loči od ostalih, resnica spoštuje resnico drugih. Po drugi strani resnica časti samo sebe, se ne prodaja in ne stopa v kompromise. Resnica noče biti priljubljena in noče prepričati nikogar. Različne resnice lahko med seboj soobstajajo, lahko se celo dopolnjujejo ali pa vsaj bogatijo. Resnica obstaja vse dokler nočemo »imeti prav«, dokler ne želimo vplivati na drugega, ne želimo spremeniti Resnice drugega.

Resnični smo, ko želimo ostati avtentični, ko znamo slediti svojemu notranjemu vodstvu in hkrati znamo prisluhniti resnici drugega. Vsaka resnica nekoga drugega mi lahko razširi moj zorni kot in pomaga pri razumevanju sveta.

A na žalost prevečkrat skrivamo resnico, ki želi priti na površje. V iskanju potrditev zunaj nas jo zanikamo, utišamo. Zaradi strahu pred spremembami, pred osamo, pred sodbami drugih, da ne ostanemo nerazumljeni … pozabljamo in izdajamo lastno resnico.

Resnica je vedno gola, naivna, preprosta, a tudi neizprosna. Na začetku je nežna kot cvet, govori potihoma in je ni lahko prepoznati ali sprejeti. A s časom zaradi tega, ker je nihče ne opazi, ker jo zmerjajo, ker jo varajo, postane nevarna, divja, začne kričati in je ne zanima več, če se ob njenem razkritju svet podre, ne zanima jo nobena žrtev. Njen edin cilj postane lastna manifestacija. In ta je edina, ki nam zagotavlja, da lahko SAMI manifestiramo svoj največji potencial. Samo v resnici lahko žarimo, lahko objamemo svoje poslanstvo in sledimo najvišjim ciljem.

Sedaj je čas, ko se lahko naučimo zaupati resnici, ki jo čutimo globoko v sebi, najsi bodi takšna kot je. Včasih je ta resnica samo nežen plamen, ki se ga komaj opazi, a je tam zato, da jo prepoznamo in objamemo. Samo, ko bomo sledili resnici, bomo bili pristni, svobodni … samo tako nam ne bo nikoli v življenju njeno razkritje porušilo svet prevar, v katerem smo do tedaj živeli.