V zadnjih tednih sem se večkrat srečala z vprašanjem, kako lahko zares pomagam in predvsem komu lahko zares pomagam. Na neki ravni izgleda, da je praktična in materialna pomoč tista, ki je najlažje izvedljiva, saj je njen učinek lahko dokaj hitro viden in je skoraj vedno jasen vsem udeleženim. Medtem ko je človeška pomoč na čustveni, mentalni ali dušni ravni zelo kompleksna in lahko hitro pripelje do obratnega učinka, če je ne izvedemo s pravo zavestjo. Danes pišem o človeški pomoči, ki lahko z malo več razumevanja in zavesti postane angelska pomoč.

Angelska pomoč je tiha. Dogaja se daleč od blišča reflektorjev ega, daleč od odra in aplavza in nima nobene povezave z osebno voljo. Torej, ko zares pomagam, ne potrebujem nikomur razlagati o tem. Še manj pa pomagam, ker sem se tako odločil; v resnici je nekaj nad mano, kar me vodi v to dejanje, a to silo oz. zavest bom predstavila v zadnjem delu tega bloga, saj si zasluži poseben prostor in razlago.

Drugemu pomagamo, ko mu zares prisluhnemo in se predamo naravnemu toku našega srca. Pravzaprav ne gre niti za pravo dejanje samo po sebi, temveč je prej posledica preproste in nedolžne pozornosti, ki jo zavestno dajemo drugemu.

Pomagati pomeni v prvi vrsti biti prisotni, biti poleg. Pomeni želeti prisluhniti, na kakšen način želi druga oseba prejeti pomoč. Pomeni tudi znati opazovati drugega brez nikakršne potrebe po vplivu nad situacijo, pomagati pomeni odpovedati se nadzoru, pomeni dati drugemu prostor. Pomagamo tudi lahko šele, ko smo izpraznjeni ( pričakovanj, namenov, mnenj, rešitev …). Skratka, ko pomagamo, moramo biti ves čas prazni, a čuječi.

Ko angelsko pomagamo, drugega nikoli ne spravimo v položaj »ubogega«, ravno nasprotno. Ko nekomu pomagamo z angelskim pristopom, gledamo nanj kot na osebo, ki je sama sposobna najti rešitve in priklicati v svoje življenje obilje. Prava pomoč ne vsebuje nobenih sodb, saj pomagati pomeni tudi verjeti in zaupati v drugega. Pomagati pomeni sprejemati drugega onkraj njegovih težav ali omejitev, kajti prav takšen pristop je edini, ki bo v njem zbudil možnost, da bo v polnosti zaznal in izrazil obilje, ki ga prinaša njegova duša.

Zelo je razširjena misel, da če želimo nekomu res pomagati, moramo biti od njega distancirani. Na nekem nivoju realnosti to tudi drži: ne smemo se čustveno vplesti v težave našega bližnjega, še manj se identificirati v njem, v nasprotnem primeru lahko hitro tudi sami zapademo v trpljenje in težave ter postane posledično naša pomoč popolnoma neučinkovita. Z vsako čustveno vpletenostjo pademo na nizek energetski nivo, ki nas še nas povleče tja, kjer se nahaja oseba s težavami.

Ko želimo nekomu pomagati, se moramo distancirati od drugega, ampak v smislu nevtralnosti, ne-reaktivnosti, ga znati opazovati zavestno in ljubeče.

A na drugem nivoju realnosti je tudi res, da je pomoč popolna, če izhajamo iz zavesti o Enosti z drugim in ne iz zavesti ločenosti. Kajti v resnici lahko vedno pomagamo samo sami sebi. To je notranja drža, ki vodi v angelsko pomoč.

Če želimo zares nekomu pomagati, mora biti naša zavest višja od našega ega. Biti moramo gotovi, da je v resnici druga oseba vedno del nas samih, da drugi ne obstaja ločeno od nas in da ko pomagamo drugemu, pomagamo v resnici sebi. Ta perspektiva nas ščiti, da bi padli v skušnjavo, ki ji lahko rečemo tudi aroganca, naš majhen ego in druge igrice uma, ki po naravi ločuje in sodi vse okoli sebe.

Ne sodi in ne boš sojen, oprosti in ti bo oproščeno; te besede govorijo o zakonu Ljubezni, o temu, da vse kar naredim drugemu, se mi bo vrnilo v isti meri in obliko, zato ker sva jaz in on eno, celice istega organizma.

Ko začnemo zares pomagati v svojem življenju, šele spoznamo, da je Zakon Enosti tisti, ki drži ves Univerzum po konci. Pomagajte, a počnite to na pravi način. Vsekakor ne pomagate otroku ali odraslemu, ko ga ščitite pred tem, da pade, da se zmoti, da nima nobene odgovornosti.

Veliko ljudi misli, da pomaga, a koplje sebi in drugemu ogromno jamo, ki ji nato reče karma. Vaši odnosi so zrcalo, kako znate drugemu pomagati. Ozrite se okoli sebe in popravite, kar opazite, da ne gre.