Živeti pristno in biti pristni velikokrat vodi k temu, da se oddaljimo od naših bližnjih. Po drugi strani, ko počnemo stvari, da ugajamo drugim, se oddaljujemo od nas samih. V teh mislih se skriva srž današnje teme, ki mi je posebej pri srcu: ženska duhovnost.

Prepogostokrat priplavajo med ženskami v pogovorih spoznanja kot so: »Nekaj mi manjka … Čutim praznino v sebi … Nisem zadovoljna s sabo, …«. Večina žensk se prej ali slej znajde v vrtincu čustev, ki ji dajejo občutek neizpolnjenosti. To pa zato, ker je bolj ali manj odklopljena od svoje ženskosti. Družba, v kateri živimo, interpretira te občutke kot znak težav v medosebnih odnosih, pretirano melanholijo ali celo depresijo. A v večini primerov predstavljajo nekaj čisto drugega: to je jasen znak osebnih težav v sferi duhovnosti.

A prav v takšnih primerih, ko se ženska zave, da se počuti prazno in nezadovoljno s sabo in s svojim življenjem, predstavlja čudovit odgovor na njeno stanje to, da se poveže nazaj s svojo duhovno naravo – da se vrne k svoji osnovni ženski duhovnosti. Za to pa najprej potrebuje notranji stik.

Ko v posameznici ni notranjega stika, postane njeno življenje osiromašeno in vse, še najbolj nepomembne stvari, zgledajo težavnejše, kot so v resnici. Medtem ko če je ženska pristna in živi v zavesti svoje narave, postane vse lažje, veliko življenjskih aspektov se poenostavi in vizija življenja postane globlja.

Ko se ženska poveže s svojo notranjo naravo, najde v sebi kot nekakšen »čaroben napoj«, ki okrepi in ohranja živo žensko dušo. To pa se zgodi zato, ker se nahaja duhovnost znotraj vsake ženske – to je njeno naravno stanje; biti odprta in pronicljiva za vse percepcije, uvidi in njeno lastno intuicijo.

Biti duhoven je del ženske in moškega, pa vendar je ženski svet po svoji naravi bolj odprt tej sferi življenja. Ima »njeno obliko«.

Pri notranjemu stiku ne gre za racionalno izkušnjo. Ta izkušnja je intuitivna, senzitivna. Je v skladu z načinom bivanja ženske. Duhovnost pomeni v prvi vrsti čutiti: čutiti božansko prisotnost, čutiti, da obstaja nekaj več, zaznati, da ima življenje bolj širši in globlji pomen.

Seveda, vse to lahko tudi »razumemo«. A predem to dojamemo, moramo to »začutiti«. Do percepcije pride, ko znamo objeti to, čemur rečemo ženska intuicija. Gre za intuicijo, ki pravi: Jaz vem, pa čeprav tega ne razumem, Jaz čutim, čeprav ni logične razlage. Jaz dojamem, pa čeprav ni v ozadju vidnega razloga. Vse to lahko čutimo, ko prestopimo meje realnega.

Ženska je že po svoji naravi povezana z nematerialnim. Sposobna je videti onkraj realnega. Čuti onkraj zaznave. Zaznava onkraj videnega. Njena narava jo vodi do tega. Njena kreativnost in ustvarjalnost omogočita vse to.

A kaj ko v naši kolektivni zavesti velja, da je duhovnost nekaj daleč od realnosti. Mnogi celo mislijo, da je popolnoma nefunkcionalna in neuporabna v vsakdanjem življenju. Prav zaradi tega je duhovnost mnogim zelo težko povezati z zunanjim svetom. To pa zato, ker dojemamo stik z našim notranjim svetom kot nekaj abstraktnega.

Kar pa zdaleč ni tako.

Biti povezane s sabo nam lahko zelo pomaga pri reševanju vsakdanjih težav. Biti povezane s sabo nas vodi k sprejemanju sebe in k temu, da se pričnemo zares ceniti in spoznavati lastne talente ter darove. Pomaga nam k temu, da začutimo svojo žensko naravo ter se začnemo nato izražati kot prave ženske. Pomaga nam začutiti svoje lastno telo. Pomaga nam ljubiti in biti ljubljene. Ta dimenzija zavedanja sebe nam omogoča, da zaznavamo boljše sebe – pa tudi druge.

Najhitrejša pot do odkrivanja svoje ženskosti se začne pri srcu, v jedru ženske esence; v duhovnosti. Najbolj destruktivna stvar za žensko je ta, da se ne ljubi. Živeti v svetu, kjer se moramo stalno prilagajati umetnemu in nadrealnemu modelu ženske, nas bo vedno vodilo le v nesrečo in nezadovoljstvo. Prav zaradi tega, se moramo znova povezati z našo najbolj instinktivno naravo, pravo naravo, duhovno naravo. Samo na ta način bomo prepoznale svojo pravo vrednost, naš pomen in našo moč.

Za to pa potrebujemo tudi pogum; da ostanemo vedno zveste sebi, v kateri koli situaciji ter ne dovolimo nikoli nikomur, da nam vzame našo identiteto. Na ta način se bomo lahko vrnile k svoji pravi esenci.

Ko živi ženska polno življenje, lahko živijo polno življenje vsi okoli nje. Biti ženska je dar, živeti svojo ženskost je del magije.