Čeprav bivamo v materialnem svetu, ki ga zaznavamo z našimi petimi čuti, to ne izključuje dejstva, da potekajo poleg našega sveta vzporedno še drugi svetovi. Znanost se s to temo ukvarja že desetletja in ne samo, da potrjuje, da obstajajo paralelni svetovi, potrjuje, da obstaja marsikaj izven naših zaznav. Torej, če nečesa ne zaznavamo, kako lahko trdimo, da ne obstaja? Ali še huje, ostajamo mlačni do vseh čudes okoli nas. Dnevno smo priče večjim ali manjšim čudežem, a kljub temu ostajamo na koncu dneva hladni in izgubljeni pred televizijo ali svojimi stalnimi mislimi in namišljenimi potrebami. Okoli nas pa na milijone angelskih informacij v obliki čudežev.

Kdo še ni doživel magične sinhronosti in nato pozabil na vse skupaj? Komu se niso pojavila določena Angelska znamenja, pa je kljub vsemu vzel doživeto kot nekaj, čemur na koncu ni pripisal prave vrednosti? Ni poiskal njihovega pravega pomena, ker bi to predstavljalo prevelik napor. Kdo ni vsaj enkrat v življenju stal ob človeku, ki ga je popolnoma navdahnil in nato šel dalje po svoji poti, brez da bi se nečesa naučil? To vse se zgodi zato, ker so nas mediji vzgojili v duhu, da se bo program ponovil. Sedaj živimo celo v času, ko sami določamo programe in ure, ko bomo lahko kaj gledali. Pustili smo se zavesti in na ta način izgubili ogromno priložnosti. Naši dedki so govorili: Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena. Zdaj pa nas sistem uči in mediji v svojih reklamah zavajajo s tem, da Se svet vrti okoli nas. Kje se vrtijo nato izgubljene priložnosti?

Ob kopici dosegljivih znanj in informacij, živijo ljudje slabše, kot pred desetletji, ko je bilo tega veliko manj. Sedaj so nam določena znanja na dosegu rok, pa vseeno ostajamo hromi pri najpomembnejših vprašanjih, odločitvah. A moralo bi biti ravno obratno, torej nekaj ni v redu.

Družba in njeni člani smo postali mlačni na vse, kar nas obkroža. Pred kratkim sem prebrala svetopisemsko misel, da bo Bog pobruhal vse mlačne; medtem ko bo pustil tiste, ki častijo njega ali hudiča. Za Hebrejce je bila mlačnost do življenja in njegove svetosti hujša od krivo vere.

Kajti prav preko te mlačnosti, nezanimanja za nič drugega kot za to, da smo trenutno dobro, ne obstaja nič drugega. Poskusimo novo tehniko joge in tako pomirimo našo potrebo po potrjevanju, kdo smo. A vse to na koncu počnemo mlačno, brez prave zavesti. Ali pa najdemo neko posebno tehniko zdravljenja in zapolnimo praznino v sebi z njenim učenjem. In potem? Po tem, koliko tečajev, šol, delavnic obiskujemo letno za izboljšanje kvalitete življenja, bi morali že zdavnaj biti vsi dobro, če že ne v miru s sabo.

Kje se skriva seme vseh težav?

V tem, KAKO počnemo stvari in kako živimo življenje. Kako dovolimo, da nas družba prepričuje in nas na novo uči resnic, ki nas oblikujejo v popolne potrošnike. Popoln potrošnik je nezadovoljen in stalno v iskanju novih izzivov. Kakšno mesto zasedamo v tej družbi?

Kakšno mesto dajemo sebi kot duhovnemu bitju. Kakšno mesto dajemo svojemu duhovnemu življenju? Angelom, ki nas obkrožajo? Znamenjem, sinhronostim … notranjemu miru? Notranjim zaznavam? Koliko resnično delamo na tem, da se približamo svojemu pravemu jazu? In koliko delamo na lastnem egu?

Ko sem bila mlajša, sem morala po vsako informacijo v knjižnico. Moji viri so bili omejeni na knjige, ki jih je takratni direktor mestne knjižnice izbral. Drugega ni bilo. Nato kakšna fotokopirana knjiga v tujem jeziku, ki mi je odpirala nov svet. Tako sem najprej spoznala jogo, pranajamo. V tistih letih ni bilo tečajev joge po vsej Sloveniji. A danes bolj kot to, da je vsega preveč in da lahko vsak objavi knjigo ali si izmisli neko novo duhovno tehniko, problem v tem, kakšen odnos imamo do sebe in do svoje duhovne rasti.

Nič ni v resnici več svetega. Nič nas ne načudi več do te mere, da smo se pripravljeni popolnoma odpovedati našemu udobju. Vse je le informacija. Tudi doživljanje angelov okoli nas.

Zato vas vabim, da si danes privoščite čudeže. Načudite se vsemu. Naravi, ki vas obkroža. Situacijam, ljudem. Vzemite za sveto vse, kar je višje od povprečnega človeka, ki se je izgubil v svojem egu, preberite globoko poezijo, prisluhnite navdihujoči glasbi in vsega, kar se lotite, počnite zavestno. Če boste to počeli le nekaj ur, se bo mlačnost izgubila, vi pa boste ponovno na čelu vašega življenja.
.