Zelo lahko je ostati ujeti v tuje misli, občutke in tuja dejanja. Preveč zlahka tudi dovolimo naši pozornosti, da začne romati po svoje in se hitro spozabimo na to, kako pomemben je notranji mir. Kako hitro dovolimo zunanjim dejavnikom, da nas spravijo ven iz našega ravnovesja, namesto da bi v vsaki situaciji iskali točko lastne moči ter reagirali in zunanji svet doživeli, kot se za sami zavestno odločimo.

Vsak dan bi morali vaditi in iskati notranji mir. Nikoli se ne bi smeli bojevati z nečem, kar je zunaj nas: naučiti si moramo, da moramo delovati od znotraj, da lahko pridemo do razumevanja zunanjega sveta in ne samo, da reagiramo čisto na vse, kar nas obkroža. To je tudi pot do zadovoljstva in sreče. Namesto, da se preveč čustveno in osebno odzivamo na vse, kar vidimo okoli nas, bi se morali naučiti deliti, kar je pozitivnega in tisto, s čemer lahko pomagamo ter tako dodati v svet nekaj našega, nekaj dobrega.

Preveč je posameznikov, ki samo trošijo, ne ustvarjajo pa ničesar, ne zase in ne za drugega. Vedno manj je takšnih, ki delajo, ustvarjajo in doprinašajo nekaj koristneg v družbo. S tem ne mislim samo na velika dela, temveč tudi na vsakodnevne malenkosti. Namesto da bi bila prijaznost nekaj, kar srečamo vsak dan, postaja dan za dnem neka redkost, ki smo se ji zečeli čuditi.

Prav zato je vedno manj obilja okoli in znotraj nas. Obilje je stanje duha, ki se zrcali na vsa področja našega življenja. Živeti v obilju pomeni biti uspešen in imeti vsega dovolj. Ko živi nekdo v izobilju, ima občutek, da življenje dela za njega in ne proti njemu. Stanje blagostanja v naših misli ne povzroča le izobilja v smislu bogastva, temveč tudi zdravje in pravilne odločitve in dejanja. Denar je samo eden od produktov blagostanja, a ni edini znak blagostanja naših misli.

Revščina ni nekaj, kar bi določal Univerzum. Je vidna manifestacija negativnih ali uničujočih misli. Revščina se lahko izraža tudi v tem, da ne prepoznamo vrednosti ljudi, ki nas obkrožajo.

Ključ do obilja je v tem, da ustvarimo notranje zavedanje obilja. Vestno moramo nadzorovati svoje misli, dovoliti samo tisti, ki nas vodijo v izobilje, da vstopijo v naše glave. Gre za pravo dresuro naših misli, kjer stalno spreminjamo negativne in destruktivne misli s tistimi pozitivnimi.

Če nekaj ne gre v našem življenju, moramo to popraviti in se ne obremenjevati. Obremenjenvanje ne popravi ničesar. Že sama beseda pomeni, da si z obremenjevanjem dodajamo dodatna bremena, ki jih resnično ne potrebujemo.

Živeti v izobilju in zdravju je nekaj naravnega. Ni naravno izkusiti revščine, bolezni ali čustvenega neravnovesja. Ko se odpremo pravemu načinu delovanja, lahko izkusimo jasnost misli, čustveni mir, blagostanje, odprte in odkrite medsebojne odnose, predvsem pa osebno svobodo. Ko živimo v ravnovesju in v skladu z naravnimi zakoni, se zdravje naše duše izrazi preko nas, v našem okolju z lahkoto in brez omejitev.

Ne dovolite nikoli, da drugi vodijo vaša življenja. Zavedajte se, da si samo ustvarjate izobilje v vašem življenju.