20. september, 2017NAVDIH KOT OTROK
Drage sestre in bratje, za mano je ponovno prelepa izkušnja skupnega srečanja, skupnega učenja in skupne rasti. Minuli konec tedna sem lahko ponovno, z vašo pomočjo spoznala, da sem Kapljica v Morju vseh duš, ki si delimo ta droben košček Zemlje in Neba.
Najprej je bila ideja, za katero sem resnično potrebovala veliko časa, da sem ji vlila Življenje, ki ga potrebuje, da zaživi. To je znanje in vedenje, ki ga lahko delim z drugimi. Vsaka ideja, ki jo imate v glavi, vsak navdih, ki ga nosite v srcu, je kot otrok, ki nastane pod materinem srcu; največkrat je samo Mati tista, ki odloči, ali mu bo dala življenje ali ne. Ali se bo odločila zanj, oziroma ali se bo odločila za njegovo smrt. Od nje je odvisno, kako se bo obnašala v času nosečnosti, kaj bo jedla, kaj bo vnašala v svoje telo. Tako je tudi z vsako zamislijo, ki ji želimo dati Luč Življenja. Pomembno je, na kakšno mesto jo postavimo. Ali se zavedamo njene vrednosti, čeprav je samo nevidna pikica v maternici našega Poslanstva. Koliko smo se sposobni žrtvovati zanjo. Kako smo jo sposobni videti v prihodnosti.
Vsaka mama ve dobro, o čem govorim. Prispodoba je zelo enostavna. Podobno čutim za vse naše navdihe, ki so del nas, kot otroci, ki jih 9 mesecev nosimo pod svojim srcem. Kajti kri, ki je stekla skozi naše srce, je stekla tudi skozi njegovo. Enako je tudi z življenjskim poslanstvom, ki ga nosimo v svojem srcu. Mi smo tisti, ki mu vlijemo Življenje, ki ga negujemo in skrbimo zanj. Mi smo tisti, ki verjamemo vanj in ki smo ga sposobni videti v prihodnosti kot nekaj najbolj popolnega, kar je lahko na tem Svetu. Biti mati je nenazadnje življenjsko poslanstvo, je blagoslov, je privilegij. Naše življenjsko poslanstvo je privilegij in blagoslov. A kaj počnemo z njim?
Kaj počnemo z otroki, ki smo jih spravili na ta svet? So naš Dar ali jih čutimo le kot breme? So naše poslanstvo in gonilo našega življenja, ali jih le uporabljamo kot sredstva za dosego ciljev našega ega?
Mi smo tisti, ki lahko otroka v nas ubijemo, ko se ga ustrašimo. Takrat se odločimo za splav. Takrat opustimo naše poslanstvo. Nikoli več ne bomo mogli spraviti na svet istega bitja. Lahko pa se mu upiramo in v času nosečnosti kadimo, uživamo alkohol, zdravila, varamo svojega moža. Vse je trda prispodoba temu, kar počnemo z našim življenjskim poslanstvom, ko postavimo svoje namišljene potrebo pred njim. Vse je odvisno od naše stopnje zavesti. Od naše pripravljenosti videti, govoriti in živeti Resnico. Vem, da ni lahko, a vsak je tega sposoben.
Pretekli vikend sem ponovno srečala in na novo spoznala izjemne posameznike, ki so se s tem, da so delali na sebi, bili sposobni zliti v celoto. Pozabili so na svoj ego, čutili so svoje Bistvo in delali ter DELILI. In ko so skupaj združili moči, so se potopili še globlje v svojo dušo in se hkrati povzdignili visoko do Neba. Kajti globina in višina sta v duhovnosti Isto.
Hvala vsakemu posebej in resnično, vsem skupaj. Hvala, ker kar se je zgodilo, ni moč opisati. Bi bilo škoda iskati primerne besede, kajti duša ne govori našega jezika in največkrat, je prostor med besedami, tista Sveta tišina, tisto, kar pove največ. Energija, ki je našla novo obliko in ki je šla skozi vse nas. Spoznanja in zavest, da smo Večni.
Posebna misel Cristini in Sandru, ki sta bila z mislimi pri nas. Naj se današnje besede dotaknejo tudi vajinega srca.
Torej delavnice se nisem udeležila in upam, da se kmalu ponovi.
Me je pa tvoja primerjava z Življenjskim poslanstvom (z Veliko začetnico!) predramila. Materinstvo – Življenjsko poslanstvo. Otrok – notranji navdih, ideja, katere ne znamo spraviti na plan. Mogoče zato ker sem Ženska, sem prvič popolnoma razumela kaj si hotela povedati: kaj je življenjsko poslanstvo in kako se obnašamo z njim. Priznam da sem ga najprej zamorila iz golega strahu. No, potem pa … ga ne najdem več oziroma iščem in se mi zdi, da to ni to.
Joj, se opravičujem če sem zmedena…. krasen blog in vse dobro vsem, ki ste „čarali“ med vikendom.
Išči dalje in nov navdih se bo prikazal 🙂
Prekrasno prisposobo si uporabila, ki se dotakne vsakega srca (no, vsak ženskega). Hvala, ker si v eni zahvali ponovno delila Ljubezen in Znanje.
Hvala tebi, Vida.
Te vaše delavnice zgledajo zelo zanimive – prosim da obvestite ko bo naslednja!
Obljubim, da ko bo naslednja, objavim povabilo na blogu.
Hvala za vsako besedo posebej. Moje Življenjsko poslanstvo je Moja pot <3
Si pravi Angel na tem svetu.
Srce za srce.
Huda (!) primerjava. Zato ker je tako točna, ZADANE tudi tam kjer boli.
Hvala, ker prebujaš.
Hvala za tvoje <3 Deva
Kaj bi lahko tu človek še dodal? Tvoje besede prihajjo z višin in se nežno usedejo v mojih glbinah:)
Bo kakšen komentar tistih, ki ste bili prisotni na delavnici? Z veseljem bi ga prebral …
Dodati bi bilo mogoče marsikaj 🙂
Počakamo na kakšen komentar, ki bo dodal kaj več k mojemu zapisu …
Otrok je Navdih in Navdih je Otrok našega življenja. Zelo globoka prisodoba, ki govori, kako pomembno je biti starš in kako pomembno je živeti svoje poslanstvo na zemlji.
Zelo lepa misel, hvala Pinka.
Veliko lepega prihaja iz tega bloga, pa tudi strogega! Občutek krivde je tu, ampak vem da ni bil to namen (mogoče pa?).
Materinstvo – življenjsko poslanstvo. Lahko se obnašamo zelo podobno, stvari zgledajo samomevne, ne vem.
Ja, prosim koga ki je bil na tej delavnici, da napiše še on kako je bilo 🙂
Je že tako da ko pride nekaj iz srca, gre potem direkt v srce💝 Nekaj konentarjev o delavnici je na strani od FB.
Napisano kot vedno s smislom in občutkom. sporočilo me je osebno zadelo v srece, verjetno si tako tudi mislila.
Ne, ni občutek krivde, prej neuspeha.
In ja, Življenje je samo eno in ne smemo dovoliti, da nas vodi v njem Ego.
Hvala, hvala, hvala.
“Vse je trda prispodoba temu, kar počnemo z našim življenjskim poslanstvom, ko postavimo svoje namišljene potrebo pred njim.
Vse je odvisno od naše stopnje zavesti.
Od naše pripravljenosti videti, govoriti in živeti Resnico. ” da ob tem razmišljanju dodam košček svojega
da nadaljujem tvojo misel in dodam svojo misel ob tem, da naših življenskih poti tudi ne vidimo pa vsseno v njih verjamemo, celo hodimo po njih, ustvarjamo,
da verujemo je potrebno le spoznanje in zaupanje vase v dušo morda včasih v nekaj kar je nevidno pa vendar je.
mnogo je možnosti za katere ni pravila da nas pripeljejo je le spoznanje in zaupanje, biti otrok in ostati otrok skozi vso to pot je zame nekaj tako čudovitega kar nam je dano da si lahko dovolimo saj smo vsi otroci.
Naj dodam še svoj košček: HVALA <3
izraziti občutke srečanja, da bi razumeli je tako kot bi opisovali mavrico …. vsem je lepa , čudovita kaj še … pa vendar da nastaje je potreben dež, oblaki in sonce.
vsak med nami ima percepcijo videnja in možnosti so neskončne, vsak med nami ima tisto svojo pot … tisto prej omenjeno in izraziti občutek je izraziti del sebe skozi pot ki jo prehodiš ob Ani in skupini.
Ana , Juan in ostali tega dne hvala za mavrico.
Dragi Marko, iz srca hvala za prelepo prispodobo z mavrico. Zelo lepo in tudi pomembno je prebrati tako pristen komentar, saj pripomore k temu, da gremo vsi skupaj korak naprej in više.
Vse kar je pomembno, kar me je navdihnilo, me dopolnilo, je prišlo v moje Življenje brez vsakršnega truda in predvidevanja. In ta delavnica je zame čudovita danost, danost, ki pospremi do vrat izražanja sebe v Svet. Njena lahkotnost pronica v samo bistvo in ne, ni muha enodnevnica, je gradnik, ki se vije skozi naše Življenje.
Z globoko hvaležnostjo Ani, Juanu, vsem udeleženim ter notranjemu klicu, ki me je povabil na to delavnico.
Dragi Igor, zelo cenim vsako tvojo besedo, ki kot rodovitna Zemlja, širi dobro in svoje plodove vsem, ki smo bili skupaj, pa tudi tistim, ki ni bilo. Naše življenje je polno različnih vrat, zaradi zunanjega blišča včasih ne vidimo prav vseh, včasih nekatera opažamo zaradi trendov družbe, a samo, ko prisluhnemo sami sebi,lahko najdemo prave ljudi, ki nas pospremijo do tistih vrat, ki nam odpirajo nove percepcije in pravzaprav tisto edino Resnico, ki jo iščemo. Hvala.