Moj blog

13. junij, 2017NAJPOMEMBNEJŠE SINHRONOSTI

Drage sestre in bratje, na svet ste prišli spoznati sebe, spoznati svojo dušo in njeno nalogo. Vse okoli vas vam govori točno o tem, a če ne gledate nase kot na edinstven cvet, kako boste prepoznali svojo pot? Sinhronosti vas vodijo v pravo smer in mi vam puščamo sporočila, ki vas bodo pripeljala do vas.

O sinhronostih sem pisala že velikokrat, a včasih nekaj preberemo, se zamislimo in čeprav se nas tema dotakne do srca, je okoli nas toliko motečih elementov, ki nam kradejo pozornost, da izgubimo pomembne informacije, ki jih najdemo po poti in jih ne postavimo na mesto, ki jim pripada.

Sinhronosti so tisti „slučaji“, ki so preveč točni, ki nosijo v sebi prevelik pomeni, da bi bili lahko samo slučaji. Vsak je v svojem življenju že opazil kakšno sinhronost, ki mu je zbudila začudenje, radovednost in vprašanje, ali ni svet okoli nas veliko več kot se nam zdi na prvi pogled. Sinhronosti so velikokrat povezane z angelskim svetom, včasih delujejo kot potrditve, da tečejo stvari v našem življenju v pravo smer, včasih nas opozarjajo, kjer se nahaja vir naše „nesreče“.

A danes bi vas želela spodbudite, da (aktivno) pogledate na svoje življenje kot na niz sinhronosti, ki vas peljejo v točno določeno smer.

Začnimo z delom, ki ga opravljate (ali ste ga opravljali nazadnje). Kako ste prišli do tistega dela? Kaj vas je tja pripeljalo? Kaj ste naredili, da ste prišli točno na tisto delovno mesto? Je šlo za niz naključij, vaše zasluge? Pomislite na vse ljudi, vse dogodke, ki so vas pripeljali ravno tja. Vse to vam govori tudi o tem, kaj bi se morali na vašem delovnem mestu naučiti. Kje tiči lekcija, ki vas bo ponesla k novi.

Sama opravljam delo, ki sem ga dobila na precej zapleten način. Najprej sem se prijavila preko neke agencije za neko drugo delo, nato so me poklicali za razgovor za to. Izbrana sem bila, ker so tujci, ki so odpirali to podjetje, poznali osebo, ki je delala z meno v prejšnji službi. Ona jim je sugerirala, da zberejo mene, pa čeprav nisva imeli več stikov. Delam z ljudmi s popolno drugo kulturo, večina izmed zaposlenih je drugačne narodnosti. Moje delo mi govori o velikem prilagajanju ter o širitvi svojih zornih kotov ter meja.

Pomislite o domu, v katerem živite. Pomislite na ime ulice in hišno številko. Kako ste prišli do tega doma? Kdo vas je pripeljal do njega, kdaj ste ga našli? Mogoče zveni banalno, a premalo razmišljamo o vse, kar se NAM dogaja. Preveč se osredotočamo na to, kar kažemo navzven. Sama vem, da sem doma, ko se moj dom nahaja v bližini gozda. Sedaj živin na robu gozda, kjer lahko nabiram svoja zelišča in kjer srečujem gozdne živali. Moja duša plapola vedno, ko se nahajam v bližini dreves. Pomislite, kjer trenutno živite in zakaj tam živite. Ste na pravem mestu, ali še čakate nanj?

Največje sinhronosti se prav gotovo dogajajo na področju naših zvez. Pomislite, kako ste spoznali vašega sedanjega partnerja. Kdo ali kaj vas je pripeljalo do njega? Kdaj se je to zgodilo, v katerem letnem času? Postavite ljudi, ki so povezani v vašo zgodbo na mesto, ki jim pripada. Tudi oni govorijo o vaši zvezi, o vaših koreninah.

Bolj kot izgledajo dogodki plod naključij, večji pomen imajo v našem življenju. Večja kot je nenavadnost sinhronosti, bolj potrebujemo lekcijo vezano nanjo.

Vzemite si čas, preglejte svoje življenje z vseh kotov. Pa ne zato, da bi podoživljali določene dogodke, temveč zato da jih analiziramo in pregledamo z distanco, da vidimo in prepoznamo sinhronosti v njih. Preko vseh teh informacij, lahko pridete daleč. Samo ozreti se morate vase.

6 komentarjev

  1. Nina pravi:

    Kot vedno tisto, kar sem potrebovala slišat!
    Hvala iz srca.

  2. Sever pravi:

    V življenu ni pravih naključij – so pa znamenja!

  3. Zvezda pravi:

    Zelo lep blog. Škoda, da ga večina ne more razumeti.

  4. Anita pravi:

    Vem, da me pot vodi k temu, da sm cedalje bolj mocna, da se cenim in si zaupam. Vse me je vodilo k temu in ogromno t.i. sihronosti je bilo na njej.. V sebi mocno cutim, da ko dosezem nek vrh te poti, ze na poti z nasveti in predvsem poslusanjem sem v pomoc drugim, nevsiljivo in iz srca. Menim, da je koncni cilj, da zemljica postane t.i. raj. Koliko blizu pa je to, pa vsak sam ve pri sebi.

    .

  5. Igor Markuža pravi:

    Lepo opisano. Če smem, bi podal eno svojih miseli. So točke danosti in svobodna volja ni v tem kaj bomo doživeli, temveč kako bomo to sprejeli.

    • Anita pravi:

      Zanimiva misel. Dozdeva se mi, da vsi dozivljamo podobne stvari, v razlicnih casovnih razdobljih, razlikujejo se le nase reakcije na te stvari, dogodke, okoliscine.