Moj blog

23. maj, 2017MENTALNE SHEME

Drage sestre in bratje, mentalne sheme imajo svojo funkcijo, a ko jim dovolite, da vas vodijo skozi življenje, si s tem samo škodite. Oblikujte svoje misli, živite vedno v sedanjem trenutku in nikoli ne pozabite, da ste vi tisti, ki ustvarjate vaš svet.

Pred kratkim se je name obrnila bralka, ki se sprašuje, kaj lahko naredi sama glede svojih mentalnih shem; nekaterih se zaveda, drugih ne, ve samo, da ji škodijo, ker velikokrat reagira avtomatsko, kot da ne bi imela možnosti prej razmisliti o svojem dejanju. Da ne bo pomote: niso vse mentalne pogojenosti po svoji naravi destruktivne. Običajno pišem o tistih, ki nam škodijo in ne o tistih, ki nam koristijo.

Rutina, ki smo jo recimo vpeljali v svoj vsakdan (govorim o vseh dejavnostih, ki jih izvajamo podzavestno brez truda in koncentracije), nam recimo omogoča, da naredimo veliko uporabnih stvari brez da bi se posebej trudili ali izgubljali energijo. To so koristne mentalne sheme. Tisto, česar ne potrebujemo, so ukoreninjene mentalne sheme, ki nas vodijo k nespametnim dejanjem, da reagiramo na napačen in destruktiven način. To so mentalne sheme, ki jih moramo izkoreniniti.

To pa naredimo tako, da se vedno trudimo, da smo s svojimi misli prisotni v sedanjosti, da se vsak trenutek zavedamo, kaj se dogaja okoli nas in da se ne izgubljamo v svojih mislih. Pri tem igra medsebojna komunikacija poseben pomen; vedno, ko komuniciramo z nekom, moramo biti pri tem jasni in natančni, to tudi pomeni, da pustimo osebi, ki stoji nasproti nas, da se svobodno izrazi in da ji pozorno prisluhnemo. Preveč medsebojne komunikacije je avtomatizirane, ne znamo poslušati, včasih smo celo nestrpni ob čakanju, da pridemo na vrsto. Vse to govori, kako daleč smo od sedanjega trenutka.

Delujte vedno preko svoje zavesti, sploh ko reagirate na zunanje dražljaje. Naredite vse takoj, ne odlašajte z ničemer. Bodite pozorni, da ne posplošujete ali si sami razlagate zunanjih dogodkov. Preden karkoli naredite ali rečete, zberite vedno vse potrebne informacije, da ne sodite ali presojate drugih na podlagi nekih lastnih predstav.

Ne dovolite si nikoli, da čustva vplivajo na vaše mnenje ali končno sodbo. Dovolite si občutiti vse, kar se skriva v vašem srcu, eksperimentirajte, pa vseeno ne dopustite, da čustva vplivajo na vas.

Natančno spremljajte vse, kar čutite, vidite ali slišite. Z malo vaje, vam bo to prišlo v kri.

Ko opazite, da ne razmišljate prav oz. da razmišljate destruktivno, zaradi vašega razpoloženja ali celo kapric, takoj spremenite svoje misli, nemudoma jih popravite.

Zavrnite notranjo apatičnost ali depresijo. Ko začutite v sebi impulz, da naredite nekaj narobe, se poskusite zadržati. Na začetku bo mogoče težko, a s časom boste lahko vedno bolj pogosto kontrolirali svoje odzive.

S časom boste začeli prepoznavati vzroke, ki se skrivajo za tistim, kar opazujete. Zunanjost ne bo mogla več razburkati vaših čustev. Vaš način razmišljanja bo primeren in pravi. Začeli boste razmišljati na konstruktiven način. Naučili se boste hoditi po poti, na kateri zunanji dogodki ne bodo vplivali na vaše srce ali ranili vašo dušo. Vaš um bo očiščen in ne bo vplival na vaše obnašanje.

6 komentarjev

  1. Miha pravi:

    Hvala za nasvete, li so vesno uporabni in najdejo pomembno mesto v mojem življenju ☺

  2. Tinkara pravi:

    Hvala ker si odgovorila na moje vprašanje!
    Zdaj se mi zdi da bom lahko kaj razumela in spremenila.

  3. Sara pravi:

    Rada bi se ti zahvalila, ker deliš svoja znanja. Zame si kot pristanišče notranjega miru in upanja v sočloveka. Zlata si!

  4. Pinka pravi:

    Še kako je res, da niso vse mentalne sheme negativne. A tiste ki so, so res hude. Tudi jaz se dostikrat borim sama s sabo. Danes zapiram to poglavje!

  5. Zvezda pravi:

    Uporabni in pametni nasveti. Tudi meni se dogaja, da reagiram totalno drugače kot bi rada. Najbolj grozno da potem doživljam vse znova in znova in si očitam, kaj sem naredila …

  6. Anita pravi:

    Meni veliko pomenijo besede, da jaz nisem moje telo, nisem tudi moja custva in tudi nisem moje misli. Imamo pa sposobnosti, da vse skupaj uravnovesimo ter vsa t.i. sredstva uporabljamo sebi in drugim v prid. Kot otroci se naucimo uporabljati telo, zacnemo razmisljati in se tudi kot prvo, custveno odzivati. Z odrascanjem vse to zacnemo jemati kot samoumevno in se s tem poistovetimo. Ustvarimo si zakoreninjena prepricanja ipd. Meni v najvecji meri pomaga, da zacnem iz nule in odreagiram na vse kot otrok z izkusnjami:) Se moram pa tega z dneva v dan spomniti in hvala Sepetalka, da se ne utopim v dnevni rutini in me spominjas.