Včasih se mi zdi, da se vedno vse vrti samo in izključno okoli naših prepričanj in mentalnih konceptov. Smo tisto, kar verjamemo, da smo. Zmoremo tisto, kar verjamemo, da zmoremo. Vse, kar nas je resnično kdaj v življenju omejevalo, so naša prepričanja in pogledi na stvari, ki jih zmoremo ali ne zmoremo narediti.

Za nekoga si je nemogoče zamisliti, da bi živel drugje kot v svojem mestu, drugi verjame, da kot človek nima svojega mesta in da je edino pravilno, da hodi naprej ne glede na to, kam ga pot zanese.

Pogumen človek sprejme izziv in naredi najboljše, kar lahko naredi iz svojega življenja. Nezrela oseba in oseba, ki jo malo zanima svoje življenje, se bo ob izzivu malce potrudila, da bi razumela življenjske dinamike in izboljšala svojo pozicijo. Potem pa se bo ustavila in čakala na zunanjo spremembo. Apatična oseba se bo počutila poraženo in ne bo reagirala.

Gre za tri načine reagiranja, a vse tri skupine imajo iste potenciale. Kajti resnično vsi imamo iste potenciale; vsak izmed nas ima neomejene sposobnosti. Edina razilka med nami je ta, da nekateri svoje sposobnosti uporabljajo, drugi jih ne. Nekateri so vztrajni, medtem ko drugi niso in ostajajo žrtve preteklosti dogodkov in sedanjih okoliščin. Nebene druge razlike ni med nami.

Pomislita na čudeže, ki jih vsak dan delajo posamezniki. Hromi ljudje, ki s svojo voljo do življenja naredijo več kot zdravi posamezniki. Razlika je le v potencialu, ki je izkoriščen. To je že lepo vidno pri otrocih, ki ne glede ena svoje darove, lahko delajo čudeže za tiste, ki ne verjamejo vanje.

Pri izkoriščanju svojih potencijalov se želimo najprej inteligentno odzvati zunanjemu svetu, za to pa se moramo najprej znebiti notranjih konfliktov in pogojevanj, ki vplivajo na našo optimalno delovanje. Največji vpliv na motnje so vsa prepričanja, ki smo jih zbrali v našem življenju, koncepti in mnenja, ki niso pravilna in ki se jih trmasto oklepamo. Veliko ljudi bi rešilo večino svojih težav, samo če bi nanje pogledali širše, bolj odprto, brez nepotrebnih vzorcev, ki so jim bili usidrani tako globoko, da se jih v večini sploh ne zavedajo.

Poleg tega so tu tudi mentalne pogojenosti, ki nas razen v primeru, da je pred nami resnično nek cilj, peljejo, da razmišljamo, čutimo in delujemo na drugačen način kot bi lahko. Mentalna prepričanja nam prikazujejo izkrivljeno podobo sveta. Naša mentalna stanja povzročajo ustrezne učinke in odzive, ki nam omogočajo videti samo del sveta, ki nam je na razpolago. Nalaganje mentalnih prepričanj pa povzroča in gradi karmo posameznega človeka.

Karma pomeni, tisto „kar povzroča“.

Mentalna raven je lahko kljub vsemu, kar sem napisala, jasna, čustva so lahko harmonična in uravnotežena, telo prerojeno in okoliščine naših življenje urejene. To je naravno stanje vsakega človeka.

Če tako ni, pomeni, da je treba nekaj spremeniti. In običajno so to naše misli.