Včasih sem imela neizmerno potrebo po tem, da bi razumela svet okoli sebe: zakaj se to dogaja, zakaj nekdo tako reagira in ne drugače?  Zakaj sama tako čutim? Se odzivam? Preko angelska učenja pa sem spoznala, da svet, ki poteka v moji glavi, obstaja le v moji glavi in da kar se odvija zunaj nas, ima svoje posebne zakone, ki jih ni težko razumeti. Govorim o ravnovesju, ki se stalno spreminja na naši Zemlji, a je eden osnovnih zakonov, da se naša življenja odvijajo na tak način kot se.

Verjetno ste se vsi v šoli učili, da ko naraste recimo srnjad v nekem gozdu, se to kaže tudi v porasti njihovih plenilcev in v rastlinstvu, s katerim se prehranjujejo. Nič novega. Danes naj bi skrbeli za ravnotežje v gozdnem svetu tudi lovci, a včasih je za to poskrbela narava sama, tudi če (za nas) na mogoče krut način.

Tako kot zahteva in poišče Narava ravnovesje v vsakem svojem sistemu, velja enako za naša posamezna življenje. Recimo vsak porast duhovne moči zahteva na drugi strani izravnavo. To ne pomeni, da vas ob duhovni rasti čakajo težki izzivi, čaka vas uravnoteženje novega stanja, ki se lahko odraža na zelo različnih področjih našega življenja. Vse, kar počnete v svojem življenju, išče nek odziv, nek odgovor, ki uravna to, kar živimo. Ne gre toliko, da prejmemo nazaj, to kar kličemo, kajti že klicanje k spremembi, ustvarja spremembo. Gre za to, da začutimo v sebi, da smo sami odgovorni za stanje, ki ga živimo in da če je še tako zahtevno in težko, je še vedno v ravnovesju z nekim našim prepričnjem ali čustvenim stanjem.

Vzemimo primer iz medsebojnih odnosov. Sem oseba, ki ima neizmerno potrebo po kontroli nekega odnosa. Že po zakonu ogledala bom našla popolnoma nesamostojno osebo, ki bo imela potrebo po tem, da je nadzorovana. Najin odnos bo deloval, dokler bo v nekem ravnotežju z mojo preveliko potrebo po nadzoru in skrbi za partnerja ter njegovo potrebo po tem, da je v vsem voden. Ko bom sama pri sebi rešila kompleks, ki ga nosim v sebi, ko bom pričela zaupati v Življenje in v svet, okoli mene, bo odnos, ki ga imam, zahteval novo ravnotežje. Partner bo moral prevzeti svoje odgovornosti in odrasti. Če do tega ne bo prišlo, bo odnos propadel. Podobno kot se dogaja v Naravi. Če druga stran ne najde poti do spremembe, sledi propad.

Recimo, da smo se odločili, da bomo pozdravili svoje rane in zamere iz preteklosti. Sedaj vse poteka v ravnovesju z zamerami, ki jih nosimo v sebi. Ko se jih enkrat osvobodimo, bo življenje poiskalo novo ravnovesje z našim novim stanjem duha. Enako velja, ko vnašamo spremembe in novosti v svoj mali svet, presežek ali primanjkljaj nečesa, se bo moral vedno izravnati na nekem nivoju.

Za ljudi, ki se ne ukvarjajo z meditacijo ali duhovno rastjo, je zelo težko ‘začutiti’ to ravnovesje, ki je okoli nas in znotraj nas, saj vidijo le konflikte in napake, in ne morejo razumeti, da vsak ekstrem kliče po izravnavi, mogoče na neki drugi ravni. Pogosto se mi v meditaciji porodi občutek, da je vse dobro, kar se mi dogaja, pa čeprav ko odprem oči, si je to zelo težko priznati. Bolj, kot se ukvarjate s sabo in s svojo osebno rastjo, laže vidite in sprejme to ravnovesje. Pri tem se ne dogaja več nič v naših glavah, vse poteka skozi srce, podobno kot ko smo v stiku s svojimi angeli. Takrat lahko vidimo v naprej, čutimo, kaj se bo zgodilo, kajti poznamo glavni zakon v svojem življenju. Nič se ne more zgoditi, ne da bi vplivalo na okolje.

Seveda se tu postavi vprašanje, kako predvidevati, kaj se bo zgodilo. Tega se lahko naučimo izključno z opazovanjem, a ni nujno da opazujemo ravno sebe in ljudi, ki so nam blizu, kajti vmes so vedno čustva, ki nam velikokrat meglijo pravo sliko. Bolje je opazovati recimo naš vrt, posamezno rastlino, živali … risbo, ki jo rišemo, hrano, ki jo pripravljamo … odgovori so skriti okoli nas. Samo odpreti se moramo zanje in začutiti Ravnovesje, ki spremlja vso bivanje.

Slikovno gradivo: www.chelseadawn.ca