Današnji blog namenjam že obdelani temi blaginje, ki pa občasno potrebuje kakšno obnovo in prenovo. Še vedno preveč posameznikov meni, da se blaginja izraža le na materialni ravni in da je stvar materialnega sveta, kar pa sploh ni res. Pri pravi blaginji gre za stanje duše, ki se zrcali na vsa področja našega življenja. Širiti blaginjo v našem življenju ne pomeni samo biti uspešen in imeti vsega dovolj. Prva stvar, ki se opazi pri ljudeh, ki živijo v blaginji, je ta, da imajo ves čas občutek, da življenje sodeluje z njimi in ne proti njim. Gre za zaupanje, ki je usidrano v našo dušo, gre za vero v Dobro.

Stanje duše, ki verjame v blaginjo, prinese v svoje življenje ne le materialno blaginjo, temveč tudi zdravje in pravilne življenjske odločitve. Denar je samo ena od plati blaginje, vendar pa ne more biti edin dokaz o pravilnosti misli, ki širijo blaginjo v našem življenju. Samo materialna blaginja ni potrditev, da so naše misli prave in pozitivne.

Zapomnite si, da ni stanje revščine določeno s strani Univerzuma, temveč je vidna manifestacija negativnega in destruktivnega razmišljanja posameznika. Ključ do blagostanja je ustvarjanje Zavesti o blagostanju. Naučiti se moramo upravljati s svojimi mislimi, dovoliti si moramo samo tiste, ki nas vodijo do blagostanja, samo takim moramo dovoliti vstop v naš svet. Gre za nenehno programiranje in treniranje naših misli. Negativne sheme moramo zamenjati s pozitivnimi in kostruktivnimi. Samo na ta način lahko izbrišemo pomanjkanje iz naših življenj.

Največja napaka, ki jo počnemo, ko se soočamo s pomanjkanjem, je ta, da verjamemo, da smo Ločeni od Stvarnika. To prepričanje je deloma povezano z našo podzavestno identifikacijo z materijo in ker verjamemo bolj temu, kar nam govorijo ljudje, ki so daleč od razsvetljenja, kot pa svojemu notranjemu glasu.

Blagostanje lahko prikličemo k sebi na dva načina. Prvi je čisto izkustveni in gre preko spoznavanja notranjih resnic skozi meditacijo. Drugi je preko uporabe lastne inteligence z branjem in učenjem starih zapisov in spoznanj modrecev. Prva pot je tista preko lastnih izkušenj, druga preko zavedanja. Izkušnja je vrhunec zavedanja in pravo zavedanje je vrhunec izkušnje, pravi Roy Eugene Davis.

Pred kratkim me je bralka vprašala, ali obstaja povezava med blagostanjem in razsvetljenjem. Pri tem vprašanju je jasno, da preveč enačimo blagostanje samo z materialnimi dobrinami. Posebej njej bi želela odgovoriti, da pomeni blagostanje odličnost na vseh nivojih življenja, tudi na duhovnem. Ko ima človek to zavedanje v sebi, pospešuje in osvetljuje vse, kar počne. Tudi in predvsem v duhovnem življenju. Da pa ustvarimo takšno zavest, potrebujemo čas, ničesar ne moremo doseči v enem samem dnevu. Predvsem je pomembno je, da začnemo nadzorovati svoje misli.

Misli, ki so v našem umu usidrane kor navade, postanejo naša zavest. Prav zaradi tega jih moramo začeti kontrolirati prav od tega trenutka dalje. Namesto da verjamete, da so te stvari težke in zahtevne, začnite misliti, da je vse mogoče.

Večkrat sem prejela komentar, da je prav v tem primeru teorija nekaj, praksa pa nekaj čisto drugega. Veliko se vas boji, da niso sposobni aplicirati v praksi to, o čemer pišem. Včasih so ljudje, na tem področju čisto zablokirani ali pa se le nahajajo v negativni fazi svojega življenja. Namesto, da bi začeli reševati težave ob odsotnosti blaginje pri sebi, govorijo ves čas o svojem pomanjkanju, pri tem imajo občtek, da se boljše počutijo, ko se drugim smilijo. Na žalost pa takšno ravnanje samo podkrepi negativno misel ter omogoči in hrani negativno situacijo, da vlada nad njimi.

Dopustite blaginjo v svoje življenje, tukaj in sedaj.

Zate, Vesna.