Veliko ljudi boleha za energetsko boleznijo občutka manjvrednosti. Pogosto je občutek manjvrednosti v samem ospredju prizadetega življenja in ga je težko prezreti že pri prvem srečanju s prizadeto osebo. Nikakor ga ne gre mešati z nezaupanjem, ki se občasno kaže pri ljudeh z negativnimi izkušnjami v življenju. Ta energetska bolezen nas namreč blokira pred tem, da se soočimo z življenjem odprto in sproščeno ter nas najpogosteje vodi k omejenim odločitvam in načinu življenja.

Občutek manjvrednosti se rodi s spojem dveh ostalih energetskih boleznih, to sta sojenje in navezanost. Ljudje z občutkom manjvrednosti se izražajo na podlagi napak, ki so jih storili v življenju ter se oprijemajo vseh situacij, ki potrjujejo vse pretekle napake, da se le te stalno pojavljajo pri doživljanju življenja. Skratka vrtijo si film o njihovih neuspehih in živijo preko projekcij tega filma.

Največja ovira pri občutku manjvrednosti je zmanipuliran um, ki se je usidral v naše globine in ki se izraža pred odločitvami in v naših odnosih. Na področju odločitev nas ravno občutek manjvrednosti blokira, da se svobodno odločamo. Postavlja nas namreč vedno na zadnje mesto pri vseh dogodkih in situacijah. Skratka ovira nas pri tem, da živimo svoje življenje v prvi osebi,da ne sodelujemo pri njem, temveč svojo moč predajamo drugim. Vse odločitve spremlja strah, stalno iščemo močnejše osebe, ki bi jih oponašali in po katerih bi se zgledovali, želimo biti nekdo drug namesto mi sami.

V medsebojnih odnosih postavljamo ljudi na višji plan in jih na nek način prisilimo, da sprejmejo vlogo, ki bi se ji morali izogniti, mislim na vlogo vodje ali učitelja oz. stebra, na katerega se naslonimo s celim svojim obstojem. Občutek večvrednost pri drugemu -v primerjavi z nami- vsilimo mi sami in najpogosteje sploh ni del njihove narave (obstajajo tudi izjeme). Seveda se določeni ljudje okoli nas uprejo takšni vlogi, kar pa ima najpogosteje zelo negativne posledice na sam odnos. Ko se nekdo upre vlogi, ki jim jo dodeli oseba z občutkom manjvrednosti, s tem odpre prostor obsodbam in razočaranju, kajti toliko upanja je bilo vloženega v odnos, znova pride na dan, da je vse to bila posledica slabih odločitev osebe, ki ni sposobna sprejeti odločitev – začaran krog se ne konča. Odnos se zaključi z obtožbami in zamerami.

Jasno je, da občutek manjvrednosti kliče k sebi občutek večvrednosti, krepi odvisnost v odnosih, saj se z dušo in telesom naslanja na drugega namesto nase. Kdorkoli stopi v odnos z osebo z manjvrednostnim kompleksom, bo moral ves čas iskati ravnovesje s svojim občutkom večvrednosti, če bo želel, da bo zveza trajna.

Kot sem že v začetku napisala, občutek manjvrednosti sestavljata obsojanje in navezanost. Edin zdravilo zanj sta odpuščanje in odmaknjenost. Odpustiti si moramo pretekle napake, osebne neuspehe ter se odmakniti od vseh situacijah, ki temeljijo na hierarhiji vrednosti ljudi. To so poti, kako se ozdraviti od te boleče energetske bolezni.

Ko se začnemo zdraviti za to boleznijo, se moramo zavedati, da potrebujemo ogromno časa, da smo sposobni ostati sami s sabo. Pomembno je, da ne skačemo v odnose, kajti ravno odnosi v fazi zdravljenja, bodo vir ogromnih frustracij za obe strani.

Verjetno igrata v odnosih največje izzive ravno odvisnost in občutek manjvrednosti, kajti iščeta in spodbujata zamere in občutek zapuščenosti, brez da bi dovolili partnerju, da prevzame drugo oz. svojo pravo vlogo. Ti dve bolezni nas pripravita do tega, da smo žrtev samih sebe, partnerja pa silijo, da je nekaj, kar ni.

slikovno gradivo: wallpaper