V sebi nosite Luč, ki je nihče nikoli ne bo mogel ugasniti – govorim o Duši. Ta Luč nas vodi v Življenju, nas pelje k pravim izkušnjam, na prave poti –  pa vseeno se nam zdi, da se prepogosto izgubimo in ne vemo, če smo res na pravem mestu in ob pravem času. Strah nas je, dvomimo, nismo zadovoljni s tem, kar imamo. Zaradi nerazrešenih strahov, ne zaupamo sami sebi.

Skrivnost prave notranje sreče je ta, da se znamo prepustiti Življenju, tistemu življenju, kamor nas vodi naša Duša, naš notranji glas. Če mu prisluhnete, boste vedeli, kam morate in kaj morate narediti. To pomeni, da prisluhnite in pričnete slediti svojemu srcu, svojim sanjam, svojim željam. In vedno naredite tisto, za kar vas prosi vaša duša, ne glede na to, kaj to je.

Vaša duša vas v resnici vodi iz ene izkušnje v drugo, iz ene pustolovščine v drugo, samo zato, da se lahko realizira v tisto, kar ste oz. v to, kar ste pozabli, da ste. S pomočjo misli, ki so vam dane, s čustvi in vašimi dejanji hodite v smer samorealizacije – vse zato, da boste lahko razumeli moč in totalnost vaših misli in vašega Jaza. Treba je razumeti, da so misli in čustva le orodja, ki nam pomagajo odkriti, kdo smo in kaj potrebujemo, niso pa mi sami.  Ko razmišljate o sebi, o tistem, kar čutite in v kar verjamete, ne pozabite, da vam ne bo nikoli sojeno, če ne boste sprejeli sodb okoli sebe. Ko pa enkrat sprejmete obsodbe drugih, je to samo zato, ker si tega želite in ker potrebujete to izkušnjo. V nasprotnem primeru lahko vedno sledite in prisluhnete svojemu notranjemu glasu, ki sodb pravzaprav ne pozna.

Vaša duša kliče k vsem, česar še ni preizkusila v takšni obliki, ki jo sedaj imate (materialni, kot človek). Kadar vaša duša kliče k neki izkušnji, pomeni, da potrebuje nekakšno “čustveno informacijo” te iste izkušnje. Zaradi tega bo vaša duša oblikovala neko čustvo, ki ji nato rečemo želja in bo tako k sebi klicala in vas vlekla k novi doživetjem, novim spoznanjem.

Ko je neke izkušnje konec, se tudi čustva pomirijo, dosegli smo spoznanje, ki je veliko bolj vredno kot kakršen koli zaklad na Zemlji. Vsako pridobljeno spoznanje nas vodi k trajni modrosti; takrat nam duša pravi, da nam nikoli več ne bo treba skozi takšno izkušnjo, ker smo dojeli vse, kar bi morali iz tistega dela življenja.

Po končani izkušnji nadaljuje duša svojo pot in prične klicati k sebi nova doživetja, duša nas bo vodila k novim dejanjem, k novim situacijam, dokler ne bomo eksperimentirali vsega, kar smo prišli preizkusit na ta svet, v tem življenju.

Za vse, kar doživljamo v svojem življenju, najsi bo dobro ali slabo, nam duša globoko v sebi potrjuje, da je kljub našim sodbam in občutkom, vse dobro, kajti potrebujemo ravno to izkušnjo ne glede na njeno zunanjo obliko.

Prav zaradi tega ne smemo nikoli tlačiti nobenega doživetja iz naše preteklosti – niti enega samega -, kajti skupek vseh naših izkušenj smo mi sami, je naša duša s prečudovitimi perlami modrosti, ki jih s tem nabiramo. To pomeni, da ne smemo več sanjati starih sanj, niti podoživljati tistih “igric”, ali eksperimentirati ponovno istih izkušenj, kajti v preteklosti smo že vse to doživeli, poznamo naša čustva in reakcije nanje, naša duša je prejela potrebne informacije, gre za tista čustva, ki so vir modrosti v Življenju.

Edina prava duhovna pot je spoznati in si dovoliti biti in živeti tisto, kar smo, objeti Življenje za tisto, kar je, doživeti vse izkušnje, čutiti vso paleto emocij in občutkov, podoživeti do konca vsako situacijo – bodisi težko ali prečudovito, vse za to, da naša Duša pridobi vso modrost Življenja znotraj sebe.

Ko enkrat prižgemo svojo notranjo Luč, z njo uničimo strahove, ki jih nosimo v sebi.

V tem je vsa skrivnost.

slikovno gradivo: www.almawakening.org