Tudi današnji blog namenjam nekomu izmed vas, torej bralki, ki se je pričela ukvarjati z meditacijo in naletela ne nekaj telesnih in čustvenih neprijetnosti, ki izhajajo iz njenih prvih poizkusov meditiranja. Današnji blog namenjam najpogostejšim začetniškim napakam, ki jih srečujem pri učenju meditacije.

Preden se lotimo vsakršnih poskusov meditacije, se moramo zavedati, da meditacija ni neko “aktivno delo”, temveč prepuščanje sedanjemu trenutku. Želela bi poudariti, da je cilj meditacije vedno prisluhniti svojemu telesu in sebi in to še preden pričnemo z uvajanjem neke posebne meditacijske tehnike.

Prvi korak vsake meditacije je osredotočanje na dihanje; gre za dihanje, s katerim sproščamo naše mišice, gre za tekoče dihanje, neprisiljeno, naravno. Ko pričnemo enkrat dihat na silo in proti naravnim zakonom dihanja, se spustimo že na področje akcije in dela; medtem ko se osredotočamo na to aktivnost, se ne moremo več fokusirati le na sedanji vidh-izdih in uživati v njem. Kakšen mesec nazaj mi je znanec pokazal neko posebno tehniko dihanja – skorajšnjo hiperventilacijo – ki se jo uči v nekem priznanem Holističnem centru in služi k prizemljitvi. Nisem na mestu, kjer bi si želela ali lahko sodila, kaj je prav in kaj ni, vendar takšna tehnika vsekakor ni tehnika dihanja, ki nas s tem, da prisluhnemo svojemu telesu, pripelje do samih sebe.

Druga zelo pogosta začetniška napaka zajema držo; zelo težko je pričeti meditirat v lotosovem položaju in ostati sproščeni v njem za več kot nekaj minut. Velikokrat se ne zavedamo, a po nekaj minutah takšne drže, pričnemo stiskati določene mišice – posebej ramenskega obroča in spodnjega dela hrbtenice – in ravno zaradi tega lahko po meditaciji -namesto da bi bili sproščeni- čutimo nenavadne bolečine in celo glavobol. Tu velja enako pravilo kot pri učenju joge: Ko nas nekaj boli, tega ne počnemo pravilno. Zapomnite si, da vam vaše telo posreduje veliko pomembnejše znake kot pa katera koli tehnika in šola. Vedno moramo najprej prisluhniti svojemu telesu, ker če gremo v meditaciji proti njemu – ne meditiramo več. V kolikor vam sedenje po turško ne ustreza, se usedite na stolico ali pa si podložite blazine, ki vam pomagajo pri pravilni drži hrbtenice, tako da se ne more več ukriviti in vam s časom pritiskati na pleksus ali želodec – drža mora omogočati prijetno dihanje in prijetno stanje.

Tudi glede časa, ki ga dnevno namenimo meditaciji, moramo najprej prisluhniti svojemu telesu. Podobno kot ko pričnemo telovaditi. Če želimo prave rezultate, pričnemo počasi in počasi privajamo svoje telo na vedno večje napore. Čeprav so napori pri telesni vadbi slab primer za dolžino meditacije, ki postaja s časom vedno večji užitek … je zelo pomembno, da se meditacije lotimo korak za korakom.

Nato so tu še pripomočki, ki jih pri meditaciji v resnici ne potrebujemo, a naša potrošniška družba zna tudi pri tem najti nekaj za prodajo. Pomembno je, da ste udobno oblečeni in da vas ne zebe. Svečke, glasba, dišave, CD-ji vodene meditacije… so samo pripomočki, ki vam lahko zbujajo prijetne občutke, nikakor pa ne predstavljajo osnovo za meditacijo.

Nato so tu različne tehnike. Sama sem začutila posebno povezanost s Kriya jogo, a zavedati se moramo, da je tehnika vedno samo orodje in nikoli ne smemo dopustiti, da postane naš cilj, kajti to bo vedno pomenilo, da med meditacijo jadramo drugam in ne k sebi. Ko postane naš cilj izpiljena tehnika, smo spet aktivni in ne iščemo povezave z našim notranjim svetom, temveč le potrditve.

Največ vprašanj o meditaciji prejmem v zvezi z interpretacijo znakov/simbolov, ki jih med meditacijo posamezniki vidijo in čutijo. Med meditacijo je naravno, da se nam prikazujejo pred očmi različni geometrijski liki, oči, obrazi, simboli, števila, packe, … napako delamo, ko jim poskušamo dati nato nek pomen. Vse, kar v meditaciji vidimo, je odvisno od naše občutljivosti, naših predispozicij in senzitivnosti. Vsi tej liki nas vodijo v neko gobje stanje zavesti, njihov namen ni ta, da nam nekaj sporočijo, temveč da nas nekam peljejo.

Zelo pogosta napaka je ta, da želimo videno razumeti in interpretirati. V meditaciji si ne smemo delati mentalnih zgodb. Vedno moramo biti v stiku s sedanjostjo, moramo se predajati in ne razmišljati. Veliko ljudi je čisto navdušenih, da se jim je nekaj odprlo in da končno sami nekaj vidijo, a ne bom nehala ponavljati, da bo še veliko priložnosti, ko boste prejemali informacije in slike, a ko meditirate, morate prisluhniti le svojemu srcu in ne umu.

Če čutite, da nimate ravne drže, da se zibate, da imate mravljince, vas žgečka v nosu … se zavestno vrnite k svojemu telesu, k svoji drži ali pa preverite, da niste že preveč časa v meditaciji; nikoli, prav nikoli se ne spuščajte v neka mistična stanja, ker ste v meditaciji videli nek simbol ali obraz. V tej fazi ne služi ničemur, če si postavljate vprašanje in iščete odgovore na slike, ki ste jih v meditaciji videli in nikar po meditaciji ne razmišljajte o tem, kar ste videli, kajti to pomeni, da se vračate v preteklost, medtem ko služi meditacija le enemu – bivanju v sedanjosti.

slikovno gradivo: dreamstime.com, Laura Iverson (om tree of life meditation)