12. februar, 2016STRAH V ODNOSIH
Drage sestre in bratje, strah v odnosih odnose razjeda in jih na dolgi rok uniči. Strah vas je, da vas bi druga oseba s svojimi dejanji ranila ali prizadela, zato ste si zgradili okoli sebe visok zid. A ta isti zid ne preprečuje dostopa le bolečini, temveč tudi ljubezni.
Današnji blog posvečam bralki, ki me sprašuje, zakaj se je njena dolgoletna prijateljica pričela obnašati nenavadno, oz. jo je začela zavračati in ignorirati. In ker gre pravzaprav za vprašanje, s katerim se prej ali slej soočamo vsi, ki smo stopili na pot duhovne rasti, sem se odločila, da namenim današnji blog tej temi.
Kot osnova za razumevanja takšne situacije, moramo vedeti, da vse nas žene čustvo strahu. Tudi če se vam zdi, da ste že zdavnaj premagali strah, že to, da imate dom, hrano in nek vsaj približen vir prihodka, govori o tem, da vas je strah življenje brez materialne varnosti. V tem ni nič narobe, saj je strah osnova instinkta po preživetju. Koliko ljudi poznate, ki so se odločili za preprosto življenje daleč od materialnega sveta?
A resnična težava s strahom nastane, ko strah prenesemo v odnose, ki jih zaradi tega globokega čustva želimo kontrolirati. Kolikokrat sem že slišala: “Zaskrbljen sem bil zate.” (brez da bi dodal, “Zato bi te rad in te moram nadzorovati”). Strah je tisti, ki nas žene, da imamo potrebo po kontroli nad neko situacijo, predvsem nad ljudmi. Pomislite, kako bolj enostavno in preprosto bi bilo življenje, če ne bi imeli te potrebe. Da bi se prepustili življenju in da bi iz svojih rok spustili ljudi, ki jih želimo nadzorovati? Počutili se bi veliko lažje, verjemite mi. To je zelo podobno stanju, ko se osvobodimo materialnih dobrin.
Ljudje se zaradi prevlade strahu v naših življenjih sami postavimo v majhne škatlice, naše ljubljene pa tesno ob sebe. Tam smo vsi stisnjeni in na varnem (pred čim?). In kaj se zgodi, ko se nekdo v tej škatlici prebudi in želi izven nje? Rodi se strah, ker ni več kontrole nad njim. Nekdo, ki želi ven iz škatlice in je v resnici PODALJŠEK VREDNOT tistega, ki je škatlico postavil in vseh njenih članov, podre iluzijo teh vrednot.
Vzemimo za primer neko družino, ki ima svoje lastne vrednote in prepričanja. Dokler vsi člani živijo po teh vrednotah, je skladje v hiši. Ko pa želi nekdo stopiti ven, napredovati v svojem življenju, videti in narediti kaj več – kaj se lahko zgodi? Najprej ga družinski člani želijo prepričati, kdo je. Tudi to sem že velikokrat slišala: “Ti si takšna in takšna …” čeprav že dolgo časa nisem bila več to, o čemer so govorili. To poudarjanje, kdo smo, daje družinskim članom občutek varnosti, da vedo, kdo ste, čeprav je ta podoba čisto zgrešena. Nato običajno sledi ignoriranje, v kolikor smo pri svoji odločitvi vztrajni. Tretji korak pa je resnično odvisen od stopnje razvoja oseb, ki so vključeni v to zgodbo. V našem okolju so velikokrat ti člani med seboj finančno odvisni, torej dokler ti bom dajal denar in boš živel pod našo streho boš bil/a tisto, kar jaz pravim, da si. Potem so tu še čustvena izsiljevanja, načinov je ogromno, kolikor je življenj, ki jih živimo.
A če se vrnem k vprašanju bralke, ko enkrat izstopimo iz te škatlice, povemo s tem svojim dejanjem svojim bližnjim – in to popolnoma brez besed-, da nismo več podaljšek njihovih vrednot in prepričanj ter da želimo napredovati. Osebe, ki so vključene v to zgodbo, se počutijo izdane, saj so v nas vložile ogromno časa in napora, da so uskladile svoja prepričanja kot neko trdno in pravo zgodbo. Zato se ne čudite, ko naletite na takšna obnašanja okoli sebe. Ko začnete duhovno rasti, začnete gledati življenje iz širše perspektive, takrat prestopate vse zidove in vse robove majhnih škatlic, v katerih so bile vaše misli in prepričanja prej spravljeni.
Ko naletite na takšno situacijo, bodite potrpežljivi z osebo, ki se vam bo mogoče na videz maščevala za to vašo spremembo. Zavedajte se, da jo je v resnici strah, ker nima več navidezne kontrole nad vami in da ste jo zaradi tega prizadeli. S časom, ker ne boste imeli več veliko skupnega, vas bodo vezale le še zunanje vezi ali navade. A ne skrbite, s potrpežljivostjo in ljubeznijo se bo tudi sama naveličala lastnega ljubosumja.
slikovno gradivo: booknvolume.com, wallpaperswide.com
To je pa ena zelo zanimiva in globoka razlaga, kaj se dogaja pri medsbojnih odnosih. Hvala tvoji bralki, ki ti je postavila to vprašanje, sem z zanimanjem prebral tvoj blog. Všeč mi je, ker ne pišeš samo o sebi in se znaš odpreti tudi težavam drugih.
Naj dodam še svojo izkušnjo. Prepoznal sem se v tvojem opiso ko sem kot mlad fant želel študirati umetnost (fotografijo), moj oče pa je bil čisti tehnik. Moja družina je takrat šla tako daleč, da so me prepričali da ne obstaja šola za fotografe! Poznam stah v odnosih in sem ga že čutil z obeh strani. Imaš prav ko praviš, da čas zgladi tudi takšne odnose.
Hvala Miha za tvoj komentar in izkušnjo, ki si jo delil z nami. Nihče ni sam in osamljen v svojih izkušnjah, pa čerpav se včasih počutimo odcepljeni od sveta – a to je samo znak, da smo odcepljeni od sebe.
Hvala za še en navdih. V takšnih odnosih je treba veliko potrpežljivosti in ljubezni.
Tudi jaz imam podobne izkušnje. Meni se zdi, da takrat pokažejo osebe svoj pravi obraz, ki so ga skrivale prej pod krinko “skupnih vrednost” kot jim praviš ti.
Hvala, ker odgovarjaš na naša vprašanja.
Hvala tebi za kometar.
Ko se kaj takega zgodi, nam oseba pokaže bolj svoj “prestrašeni obraz”, ki s sabo prinese določene stvari, ki še niso prišle na dan.
Imaš prav 🙂
Poleg strahu je tu vprašanje zaupanja. Koliko zaupam? Koliko zaupam drugim , sebi ,ljubezni, višjemu dobremu ? Postaviti zaupanje pred vedenjem je veliko krat zelo težko a osvobajajoče ko nam to uspe.
Hvala za vprašanja, ki nam jih postavljaš (upam, da si vsak vzame tistih nekaj minut in si odkrito odgovori nanje) in za dopolnitev k napisanemu.
Dosti sem trpela na račun tega kar pišeš. Vse se srečamo z zavračanjem ko odraščamo in duhovno rastemo. Je pa lepo, ko prebiram tvoj razlago in ko lahko začutim tvojo ljubezen. Najbolj važen je naš odnos do tistih, katere v nekem smislu zapuščamo.
Tudi trpljenje ima svoj smisel in to je ta, da nas “premakne” iz situacije, ki jo moramo prerasti. Hvala za tvoje misli.
zelo lep blog upam, da bos se pisala o odnosih, tudi ljubezenskih.
Mogoče vas bi zanimal tale blog o partnerstvu: http://angelskasporocila.si/2015/06/02/partnerstvo/
Sem z zanimanjem prebrala. Hvala 🙂
Kako resnične so te besede, situacije res stvarne. Velika zahvala za napisano. Saj sem sama prav v takšnem stanju in kar berem me motivira, da poslušam sebe in se bolj pogumno predstavim svetu. Hvala.
Hvala vam za vaše besede, ki me vedno napolnijo s posebno energijo.
Mislim, da smo se ze vsi srecali oz. se srecujemo s tem. Bistveno pri vsem tem je, da najprej pri sebi pogledamo, koliko takih strahcev imam in cesa vsega se bojimo za nase bliznje. Ali jih iz tega razloga zelimo imeti pod kontrolo in jih nadziramo? Ali so tudi ze nasi nasveti, ki jim jih dajemo, prevec vplivni in ukazovalni? Prav sicer je, da bliznjim pomagamo in svetujemo, vendar odlocitev ze iz razloga svobodne volje vsakega posameznika, mora biti izkljucno njegova odlocitev. Prav je, da recimo otroka usmerjamo, ne pa da ga ustrahujemo le iz nasih lastnih prepricanj, izkusenj, strahov ipd. Za vzgled si lahko preprosto vzamemo ravno angele in njiho nacin delovanja:)
Ne bi se bolj mogla strinjati z vami, Anita. Hvala za vsak vaš komentar.
Nisem jaz postavila tega vprašanja, ga je nekdo namesto mene: hvala obema, bralki in tebi, ki si mi ponudila odgovor v tvojem stilu 🙂 Potrpežljivost, razumevanje in ljubezen.
Hvala tebi Eden in če imaš še kakšno vprašanja, na katerega meniš, da bi lahko odgovorila v enem od svojih blogov, ostajam na voljo.
Treba se je zavedati, da se spreminjamo in, da nismo tisto kar smo nekoč bili, naj bo to dobro ali slabo.
Veliko kar se znajdem v strahu in v potrebi po nadzoru, ki seveda izvira iz straha, ki ga nosim v sebi zaradi svoje slabe slabe podobe in stanja v katerem sem že dle časa in se ne morem premaknit ven iz tega. Za to ne bit začudeni,(jaz nisem več) da se nekdo od vas oddali. Najbolje je človeka pustiti, da je to kar je, če bo odšel stran bo odšel in bo zaradi tega trplenje sigurno prisotno v srcu vendar je potrebno vseeno pogledat na to še oz drugega zornega kot – sedaj je ta oseba srečna, ker prej ni bila. Tako, da pustite človeku naj bo to kar je postal. Ni nojno, da je zapuščeni slab ali da je kaj narobe z njim. Jaz sem nadzornik, nadzorujem v strahu pred izgubo, vendar se zavedam da to vodi v totalno izgubo, ker iz moje strani ni zaupanja v mojih dejanjih. Tako, da live and let live, če se ima za zgoditi najhuje se bo zgodilo ne glede na to, kako mi poizkušamo z svojimi dejanji to preprečit.
Zanimive fotografije, tokrat nekoliko majn umetniške in bolj v skladu z tematiko.
Izkušnja, ki jo doživljate je zahtevna, a vedite, da z odkritostjo v srcu, s katerim se soočate z njo, vas bo pripelja do njene razrešitve. Bodite nežni s sabo in z ljubljeno osebo.
Lep blog, prav tako ostali blogi in komentarji. Resnično čisto vse.
<3