22. januar, 2016ŽIVLJENJSKI VOZLI
Drage sestre in bratje, življenjski vozli se močneje stisnejo, ko dovolite negativnim čustvom, da vplivajo na vaše delovanje. Negativna čustva so tu, da jih najprej zaznate, razumete in opazujete in ne za to, da vas vodijo v dejanja, ki “niso vaša”. Če želite odvozlati vozle, ki vam jih je življenje stisnilo, se morate najprej sprostiti.
Današnji blog namenjam bralki, ki se je v trenutku zmede obrnila name. Pravi, da ni več prepričana, če je na pravi poti, ker je na njej vedno več ovir. Boli jo, ker ne vidi smisla v stvareh in ker se občasno počuti ujeta in nemočna nad vozli življenja, ki so vedno močneje stisnjeni. Ker vem, da ni edina, ki se sooča s takšnimi čustvi, namenjam današnji blog vsem, ki se prepoznate v njenem opisu in ki občasno potrebujete roko, da vam vlije topline in zaupanja vase.
Ljudje radi verjamemo, da če smo na pravi poti in sledimo svojemu poslanstvu, da vse teče v našem življenju gladko. A to pač ne drži vedno. Včasih, ko sledimo svoji poti, stvari postanejo bolj intenzivne in zaradi nenehnih izzivov, celo frustrirajoče. A to še ne pomeni še, da nismo na pravi poti. Na pravi poti smo, ko sledimo svojemu srcu ne glede na to, kaj nas čaka. Vse, kar se nam v življenju zgodi, ima določen pomen. To sem že večkrat napisala in še večkrat opazila, da nisem omenila, kateri je ta pomen. Vse, kar doživimo v življenju je za naše blagostanje.
Seveda ne mislim na blagostanje izključno v materialnem pomenu: torej da imamo v življenju vse, kar si zamislimo. Mislim na blagostanje duše in duha, v smislu bogastva našega srca in duše. Blagostanje srca in duša pa je z drugimi besedami povedano duhovna rast in duhovni napredek. To pomeni biti srečen in v ravnovesju sam s sabo. Zapomnite si, da je Univerzum veliko bolj “zaskrbljen” glede našega notranjega zadovoljstva, kot pa z našimi materialnimi dosežki oz. z našo trenutno srečo. Včasih nam da sicer oboje, a velikokrat se zaradi tega znajdemo v nekakšnem limbu nerazumevanja dogodkov, pa če se še tako trudimo, da bi jih razumeli.
V takšnem primeru lahko naredimo dve stvari: ali sprejmemo, da trenutno nismo sposobni videti Sonca za obzorjem, ali pa se prepustimo občutku frustraciji in veri, da lahko iz takšnih čustev naredimo nekaj koristnega v naših življenjih z. odvežemo vozle, ki smo jih zmotali. A kaj ko delovanje iz takšnih čustev lahko vozle samo še bolj stisne.
Kar lahko v takšnem trenutku naredimo je to, da poiščemo v sebi potrebno moč, da ne dovolimo frustraciji, da obvladuje naša čustva, da smo disciplinirani in predani poti, ki smo si jo izbrali ter nenazadnje, da zaupamo procesu življenja. To vse vam bo pomagalo, da boste s časom razumeli in videli stvari takšne kot so, da boste pritisnili življenje, ki vam ne ustreza, v kot in odvozlali vse, kar se vam zdi zavozlano.
Najboljša stvar, ki jo lahko v takšnem trenutku naredite, je biti sedaj in tu in to z vero v srcu, da počnemo pravo stvar. Hoditi po poti svojega poslanstva pomeni početi tisto, kar je prav. In kaj je prav v tem trenutku? Tisto kar vemo ali čutimo v srcu, da je prav. Vse, česar se morate naučiti, bo prišlo samo na vašo pot. Učenje poteka po poti, ne v pripravah zanjo. Vsaka prepreka postane na ta način blagoslov, kajti prinaša nam modrost, ki jo potrebujemo, da gremo dalje.
Stvari mogoče ne bodo stekle takoj v naše navidezno dobro, za spremembe je potreben čas in potrpljenje. Pozabite na aspirin, ko vas boli glava. Na duhovni poti ni tabletk, ki nam bi rešile težave v 10-15 minutah. Bodite potrpežljivi in nežni, kajti to je edini način, da zares odvozlate vozle, ki jih imate v svojem življenju.
slikovno gradivo: Endless Knot Two by Kevin J Cooper Artwork, Georgeta Blanaru
Se mi zdi, da vsi doživljamo podobne situacije in frustracije. Zato je dobro, da jih delimo zato da vidimo, da nismo sami. Ko sem prebrala ta blog nisem bila le potolažena, na nek način sem se počutila povezano in to prvič z ostalimi, lahko bi rekla kar z vami.
Moja težava v tem svetu je ta, da mi drugi pravijo, kaj je “normalno” in ker ne pašem v ta normativ se počutim ves čas napadeno in krivo. S tvojimi mislimo – najbolj pa z ljubeznijo, ki prihaja skozi tvoje besede v moje srce – pa se ne počutim več tako osamljeno. Vem, da sem na pravi poti in vem da vse ovire, ki pridejo so namenjene mojemu blagoslovu. Iz srca ti hvala.
Življenjski vozli so dobra prispodoba s tem, kar počnemo iz naših življenj. Zahvala danes tudi bralki, ki je odprla temo ki se tiče vseh nas in tudi Luni za njen čustven in globok prispevek. Hvala za tvoje globoke uvide, ki se lahko vedno zdijo zelo široki, a ko si vzamem čas da jih “prebavim” vidim v njih vedno neskončno globino.
Hvala vam Miha. Moj komentar je le odziv mojega srca na prebrano.
🙂
Dobri o ti nasveti. Manjka le napotek kako najti moc da jim sledimo. Hvala tudi za danasnji blog.
“Ljudje radi verjamemo, da če smo na pravi poti in sledimo svojemu poslanstvu, da vse teče v našem življenju gladko.”
Hm tole me je pa razsvetlilo oz. sprostilo! 1000% sem bila, da to drži. Spet zadihala. Hvala. Ravnokar sprostila en vozel okoli svojega vrata.
Današnji blog je en sam navdih: vse v življenju se nam zgodi za naš BLAGOSLOV. To je nekaj tako prekrasnega, tako resničnega in tako presunljivega da ne morem opisati z besedami vso hvaležnost za to majhno razsvetljenje.
Res lepo napisano in hvala, ker is se “spomnila” napisati, zakaj ima vse v naših življenjih pomen 🙂
en blagoslov tudi tebi, Šepetalka angelov.
Bolj kot smo napeti in delujemo iz te napetosti, bolj stiskamo vozle. Vedno ko sem delal iz frustracije sem situacije poslabšal. Ko sem delal iz umirjenosti in vere, sem odvozlal vozle. Všeč mi je ta prisposodba, ker me spominja na novoletne lučke, ki sem jih moral vsako leto odvozlavati. Ko sem se odločil, da jih bom naslednje leto lepo pospravil, v miru in brez hitenja ni bilo več vozlov. Krasen bolg!
Odličen nasvet in prispodoba z lučkami! 🙂 Drži, drži … Hvala.
Me veseli, da sem še komu “posvetil” 🙂
O ja se mi je “zašajnalo”! Hvala še enkrat! 🙂
Hvala za tvoje nasvete. Delovati sedaj in tuka ter iz srca je tvoj recept, upam, da ga bom znala nekoč tudi jaz izvajati.
Utrinek, preberi dobro, kaj piše v tem blogu: ne učimo se v pripravah, ampak na poti! Ni se ti treba učiti biti tukaj in sedaj, samo bodi in boš videla, da je vse na tvoji dlani 🙂
Hvala, Pinka, imate prav!
Recimo, da ti v zivljenju vse stima, pa se potem pojavijo ljudje, ki te prepricujejo v nekaj drugega, recimo, da imas cudovite osebe okrog sebe, pa potem nekdo umre, recimo, da si v nekaj 100 %, pa ti nekdo to sigurnost zrusi, recimo, da imas nekoga za prijatelja, pa se ti potem izneveri, recimo, da verjames v duhovni svet, pa se bojis umreti, recimo da se pocutis blazenega, pa zopet mocno pades, recimo da ne ves vec komu in cemu bi verjel in postanes popolna zmeda…. in ko nihas sem in tja in ne ves vec v kasne zivljenske vozle se zapletas in ko ti je najbolj hudo, ko vec ne vidis izhoda, ja no, potem pa recimo da prisepnejo angeli.. ja, potem pa je res vse mogoce in se vsemu le prepustis ter zanihas na njihovih krilih. Kam pa te nesejo.. po moje naprej skozi carovnijo zivljenja in nenazadnje v razresitev te carovnije.
Vsakič ko se pritožujemo nad nekaj ali nekom, po tihem ali na glas, se vozli krepijo in vsakič smo dlje od sreče. Zato vsakič ko se želimo pritožiti se vprašamo ali je to res vredno naše sreče? Vsakokrat ko se pritožujemo brez razloga, bo Kreator najdel veliko razlogov za našo pritožbo. In vsakič ko bomo srečni brez razloga, bo Kreator najdel veliko razlogov da bomo srečni.