Moj blog

24. november, 2015KAKO POSTATI SREČEN

Drage sestre in bratje, kako postati srečen je vprašanje mnogih, ki se ne zavedajo, da je sreča nekaj, kar že ves čas nosijo v srcu, le ozreti se morajo vase in začutiti ljubezen do Stvarstva. Sreča je vedno ob vas in v vas, le odkriti morate, kako se jo osvetli:  z dobrimi dejanji.

Pred kratkim sem v svoj elektronski nabiralnik prejela eno lepših vprašanj te jeseni, in to je bilo, kako lahko postanem srečna. Veliko filozofskih in duhovnih tradicij pravi, da lahko najdemo svojo lastno izpolnitev v tem, da osrečimo druge. Ko razmišljamo o svoji sreči, velja vedno imeti pred svojimi očmi tudi druge, jim pomagati, ko lahko, biti ob njih, ko nas potrebujejo, pa čeprav samo s svojo prisotnostjo. Dajanje in pripravljenost pomagati sta zelo pomembni sestavni življenj srečnih ljudi.

Nečesa se moramo pri tem vedno zavedati; nikoli ne smemo namesto drugih početi stvari, vedno jih moramo samo podpirati in jim stati ob strani; življenje, ki so si ga priklicali, ga lahko in morajo spremeniti le sami. Svojega bližnjega lahko ljubite in proste zanj, a ne smete mu nikoli odvzeti moči, ki jo ima v svojem življenju, moči da se spopade z njim. Vsakič, ko naredite nekaj namesto nekoga, mu namreč odvzamete moč in svobodo biti on/ona sam/a.

A vrnimo se k vprašanju bralke, kateri bi odgovorila, da je biti srečen tudi naša duhovna dolžnost. Vendar nam ta dolžnost ne da nikoli pravice, da lahko ljudi silimo ali od njih pričakakujemo, da nas bodo osrečili. Vzemimo en preprost primer: od svojega partnerja si želimo, da ko se zvečer vrne domov, nas poljubi. To je naše pričakovanje. On tega našega pričakovanja ne pozna, zato nas ob svojem prihodu ne poljubi. V naši glavi si zamislimo, da nas bi ta poljub osrečil in postanemo v trenutku nesrečni, ker se to ne zgodi. Zato je tako pomembno, da v svojih glavah razčistimo, da nas drugi ljudje ne morejo osrečiti – tudi zato, ker ne znajo brati naših mislih.

srecoKo nehamo od drugih pričakovati, da nas osrečijo, smo na polovici svoje poti. Treba je počistiti vse misli, ki nam pravijo, da so dejanja drugih tista, ki nam prinašajo srečo v naša življenja. To ni res. Naša in samo naša dejanja nas lahko osrečijo. Zato, če si želite v svoj vrt posaditi neko rastlino, ne čakajte svojega bližnjega, da bo to naredil z vami. Če imate sami takšno željo, pojdite v svoj vrt in jo posadite sami. Uživajte v danem trenutku in prepoznajte srečo, ki se rodi v njem. Podobno je s koncertom, ki si ga želite obiskati, a vaš prijatelj nima časa zanj; pojdite tja sami in uživajte, poiščite lepoto v njem, poiščite jo zase. Enako velja za meditacijo, če moj mož ne razume, zakaj mi toliko pomeni, ga ne smem siliti vanjo, še manj pričakovati, da bo do nje doživljal, kar doživljam sama. Zame je najvišja oblika ljubezni dopustiti človeku, da je tisto, kar je in mu dopustiti možnost, da to odkrije do konca sam.

Stvari, ki jih počnete in vas osrečujejo, jih morate vedno početi samo zase in nikoli pričakovati, da bodo nujno osrečila tudi vaše bližnje. Ko smo srečni, se v nas zgodi še nekaj: postanemo bolj odprti za druge, predvsem pa se počutimo bolj pripravljene pomagati. Ko smo sami srečni s sabo, nam je v veselje pomagati in razveseljevati naše bližnje. Takrat nam je obisk koncerta, ki ga naš partner tako težko pričakuje, a nam tista glasbe ne ugaja preveč, v veselje, ker vemo, da s tem nekoga razveseljujemo. Takrat tudi ne pričakujemo povračila za naše dejanje.

Pri svoji sreči ne smemo nikoli pozabiti na svoje bližnje, če smo zboleli in moramo obenem skrbeti sami za našega 3-letnega otroka, bomo dali vedno prednost otroku. Če je nek naš družinski član v hudih težavah, mu bomo najprej priskočili na pomoč, šele na to pomislili na svoje udobje. Nesebičnost je lastnost, ki se je mora večina šele priučiti in ki je tisti pravi vzvod, da lahko pride sreča v naše življenje.

Želim tudi povedati, da moramo za svojo srečo poskrbeti, ko je za to pravi čas, ko nihče/niti življenje ne pričakuje nič od nas in vemo, da lahko takrat počnemo stvari, ki nas osrečujejo. Nikoli pa ne smemo pričakovati, da bo to kdo počel z nami ali celo, da bo kdo občudoval to, kar počnemo.

Odvrzite pričakovanja, ki jih imate od drugih in boste videli, da boste veliko srečnejši kot ste kdajkoli prej bili. Ker bolj ko obešamo svojo srečo na druge, bolj nesrečni bomo na dolgi rok. Sreča na koncu pomeni najti ravnovesje med dajanjem in prejemanjem.

slikovno gradivo: theredish.com, https://hdwallpapers.ca

10 komentarjev

  1. Miha pravi:

    Pišeš o sreči, ki je večina ne pozna in o ljubezni, ki je večini španska vas. Hvala, ker kažeš na stvari, ki dajejo upanje na boljši svet.

  2. Mars pravi:

    Veliko ljudi bi moglo to prebrati Mislim, da bi mogla narediti prevod v več jezikov. Že dle časa sem prepričan, da bi lahko doseglo še več ljudi, ki so potrebni tvojih besed.

  3. Jyeshta pravi:

    Ravnovesje ja, to si lepo napisla. Treba dobit ravnovesje med tem koliko dajati in koliko prejemati. Če ne pričakuješ ničesar ne boš nikoli žalostem, ko te bo nekdo nezavedno ranil. Bo treba delati na tem.
    Hvala za lep blog.

  4. Mort pravi:

    Vsak se mora spopasti z svojimi “demoni”, svojimi težavami. Za to je potreben pogum in zavedanje lastnih težav. To, da drugi, rešijo problem za tebe ni nobena rešitev, če prav si lahko človek sam sebi laže, da sedaj pa je konec, v resnici pa ni niti na začetku ampak le oddalil se je in težava bo kasneje prišla kot še večja še močnejša.
    Hvala za blog, res sem ga moral prebrati in razumeti, da ne smem pričakovat povrnjene ljubezni. Vsakič, ko preberem me zaboli EGO in vsakič je šibkejši. Zahvaljujem se ti za pomoč, da sem tako lahko bližje rešitvi.

  5. Vita pravi:

    Vsaki je svoje sreče kovač pravi star slovenski pregovor. Tudi danes velja enako. Zelo lepo napisano, s pravimi primeri.

  6. Arjuna pravi:

    Sreča je v preprostih stvareh, zato jo je tako težko prepoznati. Najtežje se mi zdi srečo prepoznati, ker si jo vsi predstvaljamo kot nekaj veličasntnega in redkega, v resnici pa jo nosimo vsi v sebi.

  7. Dag pravi:

    “Če si srečen in bi srečo rad delil…” pojejo otroci. Očitno je res nekaj na tem.

  8. Eden pravi:

    Všeč mi je ta in ostali tvoji blogi, ker zbereš preproste misli in primere, da poveš globoke stvari. Meni, da je med mnogimi darovi, ki jih imaš tudi ta, zato bi bilo prav da svoje misliš širiš še dlje. Sreča je srečati prave ljudi, je napisal Tone Pavček. Zame je sreča tud brati misli pravih ljudi.

  9. Nives pravi:

    Zelo lep blog in zelo lepi komntarji. Z uzitkom berem tvoje misli in srkam angelsko energijo v njih.

  10. Dorian pravi:

    Nekaj iščem in odkrijem tvoj blog. Ta zadnji je kot, da bi ga napisala za me. Tvoj novi spremljevalec.