20. november, 2015KAKO OSTATI POZITIVNI
Drage sestre in bratje, ostati pozitivni tudi po življenjskih nesrečah je edina pot, ki vas lahko pripelje do ozdravitve. Ostati pozitiven pomeni, biti odmaknjen od dogodkov, pa vendar ves čas čuječ in zavedajoč. Ostati pozitiven pomeni, vedeti, kjer se prične realnost in kje strah.
Minuli vikend je bil obarvan s tragedijo, ki je padla kot domina in povzročila verižno reakcijo sovraštva, želje po maščevanju, zmedenosti in delitve. Odločila sem se, da bom o tem dogodku prebrala vse in hkrati ostala tiho. Pri tem sem uporabila nekaj dobrih tehnik, ki mi pomagajo, da me zunanji dogodki ne odnesejo stran in ki mi omogočajo, da ostajam od njih odmaknjena, čeprav se jih ves čas točno zavedam. S tem lahko ostanem pozitivna in hkrati pozorna ali z drugimi besedami rečeno, čuječna.
Menim, da ima vsak izmed nas neke svoje dobre navade ali pa majhne rituale, ki jih bolj ali manj zavedno prakticira, ko so zunanji dogodki preveliki, da bi lahko sami vplivali nanje. Današnji blog namenjam svojim drobnim navadam, ki mi omogočajo ohraniti pozitiven odnos v točno takšnih življenjskih obdobjih.
Najbolj od vsega mi pomaga tišina. Ker ne živim sama, svojim družinskim članom seveda ne morem ukazati, naj bodo ves čas tiho. V tem primeru sploh ne mislim samo na zunanjo tišino. V takšnih primerih mi je dnevna meditacija premalo, da bi v sebi ohranila tisto tišino, ki jo potrebujem. Kajti imam potrebo, da “sem v tišini”. Lahko opravljam normalno svoje vsakodnevne obveznosti od branja, poslušanja svojih bližnjih, kuhanja, risanja … a ves čas ohranjam notranjo tišino. Pri tišini ne gre samo za to, da smo tiho. To ve vsak, ki je poskusil meditacijo. Postati moramo tišina. To pomeni, da ne sledimo svojim nasilnim mislim, pomeni, da smo sposobni gledati posnetke brez da bi dovolili, da nas odnese stran strah, pomeni razumeti, da je realnost nekaj drugega in da nam življenje ponuja določene slike, ki jih ne moremo razumeti, pa čeprav se še tako trudimo.
K notranjemu miru in pozornosti nam lahko zelo pomaga en hobi, pri katerem uporabljamo naše roke oz. naše telo, kajti pripravi nas, da ostanemo prazne glave. Poskusite razmišljati o tem, kaj morate narediti naslednji dan, ko rišete, boste videli, da se boste morali ustaviti z risanjem. Vsi, ki imate en hobi, se poskusite zateči k njemu tudi ob trenutkih zmedenosti in kaosa, pa čeprav vam na prvi pogled ne bo pomagal.
K čiščenju različnih misli najbolj pripomore voda; voda čisti in prečisti naše telo, pomaga nam, da se znebimo vsega, kar nas otežuje. Prava vizualizacija ob kopanju ali tuširanju naredi čudeže, voda odplakne vse težke misli, strahove, skrbi in dvome, če ji le to dopustimo. Podoben učinek ima lahko na nas narava in stik z njo. Zame ni večje purifikacije kot delo z Zemljo in obisk starega gozda. A to je vedno stvar osebnih preferenc in osebnega klica.
Kot sem že ogromno krat napisala, nam pri (osebnih) težavah najbolj pomaga to, da usmerimo našo pozornost na ljudi, ki so potrebni pomoči. Ni boljšega zdravila za dušo in za širjenja naših obzorij kot to, da smo sposobni videti, da nismo sami center Vesolja in da lahko naredimo že veliko z enim majhnim, drobnim dejanjem.
slikovno gradivo: rullyanto-wibisono.deviantart.com, http://imagine.pics
Ostati v tišini in postati tišina je koncept ki sem ga dojel precej pozno v življenju. Je pa ena najbolj učinkovitih tehnik pri ohranjuanju notranjega miru ob zunanjih nevihtah. Posebej bi pohvalil današnjih blog, ker si čudovito prepletla zunanje aktualne dogodke z razmišljanjem razvite duše o njih.
Joj, hvala za ta blog. Ves ta teden sem brez energije in volje. Res lepo, da napišeš vedno tisto, kar potrebujem. Hvala!
Tudi jaz bi pohvalila današnji blog …ravno to sem danes potrebovala…rada bi tudi pohvalila izbiro spodnjo sliko;ob gledanju njej začutim tisto kar si napisala..HVALA
Res je pomoč drugim zelo lepa stvar in je občutek zelo pozitiven, vendar je treba biti pri tem početju zelo pazljivi, da trejemu s tem ne povzročaš bolečin. Veliko ljudi si misli in poizkuša drugim pokazati kako jim pomagajo in sem siguren, da se trudijo, ampak to počnejo izključno iz lastnih interesov in tako po drugi strani zadajo tretjim veliko bolečino.
Radost in veselje pri pomaganju drugim je lahko prava le takrat, ko se to počne brez posebnih osebnih namenov.
Kar se tiče hobijev ti pa dam prav, sam poizkušam ravno z njimi se zamotit in vse moje pozitivne misli vsmerit tja. Istočasno med “delom” prihaja na površje vse več in več teh prijetno toplih občutkov in misli.
Hvala za nasvet glede čiščenja, bom poizkušal tudi sam z vodo. Mogoče bi dodal, da lahko kakšen pravilno izbran kristal pomaga vodi pri njenem procesu.
Tudi meni ni bilo lahko ostati mirna ob gledanju tragedije v Parizu. Najbolj so me razburili kasnejši komentari in sploh poročanje novinarjev! Se bom pa tudi sama vzdržala komentiranje ker v tem primeru ne služi k ničemur razen k polemikam.
Preproste nasvete, ki si jih dala, če jih naredimo skrbno in z ljubeznijo res pomagajo. To ej ena zadnjih lekcij v mojem življenju. Vse tiste tehnike pa- ki se drago prodajajo in za katere je jasno da je interes le zaslužek – pripomorejo le malo k izboljšanju sveta. Posameznik je tisti, ki naredi neko tehniko in navado kot zdravilno in ne tehnika sama. Že z odnosem ki se kaže iz tvojega pisanja mi je jasno, da so tvoji nasveti čeprav preposti – pravi in srčni, oseba je tista, ki lahko iz njih naredi veliko.
Zelo lepa kolumna in tudi komentarji. Sploh z vami Natasa se ne bi mogla bolj strinjati. CLovek je tisti kateri naredi zdravljenje uspesno.
Vzemi, kar ti je dano in popravi kar lahko je moj moto. Na začetku me je tišini strašila,komaj z leti sem začela razumeti njeno moč. Hvala za današnji blog.
Na srečo se mi še ni bilo potrebno soočiti z takšno tragedijo, sploh ne vem, če bi zmogu tako pozitivno se spopasti z stvarmi kot ti. Hvala za tako ljubezniv in pozitiven blog.
Odličen blog, pravi miks duhovnosti in tistega zunanjega življenja ki ga ne obvčadamo sami. Bravo!