25. september, 2015OBSOJANJE
Drage sestre in bratje, obsojanje in obsodbe so stvar ega, občutka nemoči, jeze in strahu. Imeti lastno mnenje je pravica vsakega, obsojati drugega in druge, pa je le igra ega, ki si domišlja, da ima edini prav. Odprite svoje srce, spustite sodbe in predsodke iz rok, saj so pretežko breme za pravo duhovno rast.
Glede na vse stvari, ki se trenutno dogajajo v svetu in pri nas, se jasno kaže, kako je naša družba bolestno nagnjena k ostrem obsojanju. Samo ozrite se okoli sebe in prisluhnite ljudem in boste kmalu opazili, da kar najpogosteje počnemo, je prav to, da stalno nekaj ali nekoga obsojamo. Menim, da je obstaja velika razlika med izražanjem osebnega mnenja in njenemu čistemu nasprotju: obsojanju nas samih ali naših bližnjih.
V prvem primeru ugotavljamo, da imamo različno mnenje, medtem ko v drugem primeru ne pravimo samo, da imamo različno mnenje, temveč smo tudi prepričani, da imamo samo mi prav in da je druga možnost vedno napačna. Na tak način pa nastajajo največji konflikti naše družbe.
Obsojamo vedno na preprosti mentalni ravni, saj je lahko le v naši glavi nekaj prav ali narobe, dobro ali slabo, črno ali belo, pošteno ali nepošteno in še bi lahko naštevala. Natančnost naše sodbe pa je in bo vedno omejena le na informacije, ki jih imamo na voljo. Ali ni to potem en jasen znak, da ne morejo imeti sodbe neke prave vrednosti? Bi lahko na tem mestu celo stopnjevali svoj dvom v vprašanje, če lahko sploh kdaj izrazimo mnenje, brez da bi v sebi nosilo sodbo? Za to vam bo mogoče v pomoč moja osebna izkušnja.
Na začetku, ko sem šele odkrivala angelski svet, se nisem obračala na angele zato, da bi razumela, kaj se dogaja z mano tukaj in zdaj, temveč da bi razumela njih same. Takrat še nisem poznala zakona privlačnosti, torej sem vsemu pripisovala nek višji namen, ki mi pa ni bil dostopen. Kljub tej svoji veri sem gledala na določene življenjske situacije kot na hude nepravičnosti. In čeprav sem imela teoretičen odgovor na svojo bolečino, mi ta odgovor nikoli ni prinesel prave tolažbe.
Zato sem nekoč prosila svojega angela vodnika, naj mi pove, kako naj prenašam vso težo in bolečino življenja. Še zdaj se živo spomnim, kako mi je pokazal, da kjer sem sama videla nepravičnost, je šlo vedno za princip ravnovesja, ki ga nisem upoštevala. Takrat sem prvič ugotovila, da je bil moj zorni kot zelo omejen. Bolj kot sem se poglabljala v angelski svet, bolj se je začel moj zorni kot širiti. Ko sem med kanaliziranjem zaznavala kompleksne situacije, se je dogajalo, kot bi me nekdo dvignil nad nje, z višine sem lahko nato videla širšo sliko in ne nekaj drobcev, ki sem jih imela v rokah. S pomočjo angelov in njihovega posredovanja sem lahko začela bolje razumeti vsa sporočila, ki sem jih prejemala.
Samo brez ega, brez mentalnega posredovanja, brez občutkov nemoči, jeze ali zamer sem bila sposobna videti širšo sliko življenja. Mislim, da je bil to en najpomembnejših darov, ki sem jih prejela ob delu z angeli.Zato se mi zdijo vse obsodbe le kriki ega, občutka nemoči, jeze in strahu. Vse to pa danes vodi družbo, vodi tiste, ki nas vodijo.
Ko bomo kot posamezniki sposobni zgraditi boljši osebni svet, se bo ta lepota lahko širila tudi na druge. Zato nikoli ne pozabite, da smo vsi skupaj in vsak posebej kreatorji sedanjega trenutka.
slikovno gradivo: www.forwallpaper.com,/www.loverofsadness.net/show_picture.php?tag=angel
Bravo! Kako prekrasno si združila aktualno problematiko tega s sveta z duhovnostjo! Upam še na prihodnja podobna razmišljanja, ker je enkratno na lastni koži začutiti,kako duhovnost resnično pomaga k boljšemu svetu.
Obsojanje je zame ena od bolezni človeka. Obsojajajo nesrečni in nevedni ljudje. Tudi jaz mislim, da si združila dve tematiki, ki so na videz nezdružiljivi in dokazala kako je duhovni svet del človekovega oblikovanja.
Špica blog. Navdušena ker se prvič odkar te berem izposatviš s svojimi pogledi na svetovno in domače dogajanje. Tudi če v oviti obliki 😉
VESOLJE JE UNIVERZA, NA KATERI JE VSAKO ČLOVEŠKO BITJE ŠTUDENT. VSAK ŠTUDENT JE VPISAN NA IZBRANO ŠTUDIJSKO SMER IN DIPLOMIRA. VSAKDO IZBERE SMER, KI MU JE NAJBOLJ VŠEČ. TODA NE GLEDE NA RAZLIČNE SMERI JE NEKAJ SKUPNO VSEM, ENO SKUPNO PRIZADEVANJE IN CILJ: DIPLOMIRATI IZ BOŽANSKE LJUBEZNI (Sai Baba).Lepa in resnična misel, ki se me je zelo dotaknila, kakor se me dotakne tudi vsak vaš blog, draga šepetalka in mi pomaga pri moji osebni rasti. 🙂
O super, tale citat pa zadene bistvo vsega! Hvala. Si ga bom izposodila :).
Nerazumevanje ali nepopolno razumevanje situacij ali dogodkov , ko le te vidimo samo iz enega zornega kota , nas vedno privedejo do mnenja in ko jih še s čustvi obarvamo, do obsodb. Ko situacijo lahko občutimo iz vseh zornih kotov, vse obsodbe odpadejo in vsa mnenja so odveč.Vsakič ko se nas loteva želja po obsojanju ali glasnemu izražanju mnenja je dobro saj takrat vemo kaj je tisto kar še moramo razumet.
Ravno danes zjutraj mi je pokazal moj dragi vodnik, kako temna življenja sem živela v preteklosti. (Pa tako sem bila prepričana, da kaj takega pa nikoli ne bi mogla storiti. Sicer mi ni prikazoval samih dejanj – hvala bogu – temveč občutke, ki pa so bili grooozni.) Šele zadnja tri življenja so bila tista, ko sem ga zaslišala oz. se prebudila.
Ja, obsojanje je nesmiselno in smešno. Človek zagotovo in nikakor ne more biti tisti, ki bi lahko sodil, sploh pa ne sočloveka!
mislim, da si objavila ta blog ob pravem času ko se lahko vsi zamislimo nad obsojanjem ki nas obkroža. komentarji so kot vedno odlični. vse na posebnem nivoju, s posebno ljubeznijo. Hvala vsem vam in seveda Šepetalki!
Če bi še ostalih 9,99% ljudi razmišljali tako kot ti in tvoji bralci bi bil svet drugačen in lepši. Zase vem kdaj sodim in kadaj izražam mnenje. Se zadnja leta močno trudim da ne bi obsojal. V otroštvu so me učili da z obsojanjem drugih dvigujem svojo vrednost. Obsojanje mi je dajalo energijo in imel sem občutek, da mi izboljšuje samopodobo.
Občudujem vašo odkritost. Ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni napisati kaj takšnega. Lepo ste napisali, da ko sodimo dvigujemo našo vrednost, zato tudi to počnemo – da se počutimo boljše od drugih.
Želim si, da bi bilo več ljudi, ki bi razmišljalo tako kot vsi vi.
Ne smemo obsojati. Kdor sodi bo obsojen.