11. september, 2015SMEH
Drage sestre in bratje, smeh vas napolni z radostjo in vam preko nje odpre pot do vašega višjega jaza. Zato se smejte, radostite in širite svoje veselje. Tako ne bo več prostora za napetosti in občutek nemoči, temveč le za blagoslove življenja.
Danes se bom ustavila pri temi, ki naj bi bila samoumevna, vendar jo na žalost zelo preredko srečam pri ljudeh, ki se ukvarjajo z duhovno rastjo. Mislim na humor, ki naj bi spremljaj vsakega posameznika in mu dajal na nek poseben način moč, da se sooča s težavami življenja. Vsak ve, da ima Življenje svoj smisel za humor in da je to njegov način komuniciranja z nami. In če vse Vesolje deluje na principu humorja, zakaj mu ne bi tudi sami odgovorili na podoben način?
Pravijo, da se otroci v povprečju smejijo od 100 do 200 krat na dan, medtem ko se odrasle osebe v najboljšem primeru nekajkrat. Kot otroci nismo potrebovali vaditi smeha, saj smo se smejali brez očitnega razloga. Smeh smo nosili v sebi. Kot odrasli pa tega ne znamo več, največkrat zato, ker ne znamo več prepoznati lepote našega življenja in naših bližnjih, predvsem pa zato, ker se jemljemo skrajno resno.
S takšno držo pa si posledično kar sami režemo krila za lahkotno jadranje skozi naše življenje. Humoren pristop do življenja nas konkretno razbremeni pri sprejemanju naše osebne realnosti, saj nas stalno opominja, kako je le-ta iluzorna in predvsem začasna. Prav zato se je večina svetnikov in modrecev zlahka norčevala iz sebe, saj niso bili vezani na svoj lažni ego in so razumeli naravo sveta; predvsem njeno minljivost. S smehom lahko dokaj hitro in učinkovito umaknemo skrbi s svojih ramen, saj jemlje smeh resnost in težo življenju, ki si ga ne zasluži tako zelo pogosto, kot si mislimo.
Smeh pa ne vpliva dobrodejno le na našo dušo, temveč tudi na zdravje. Verjetno ste že vsi brali različne raziskave, ki potrjujejo moč smeha v našem življenju. S smehom utrjujemo naš imunski sistem, sproščamo različne mišice, z njim lajšamo težave pri nevralgij in revmatizmu. Smeh lahko spremeni naš zorni kot, saj vpliva pozitivno na vse možganske funkcije. Znižuje krvni pritisk in srčni utrip. Smeh pomaga telesu, da se bori proti infekcijam. Sprošča endorfine, ki delujejo proti bolečinsko. Utrjuje trebušne mišice … predvsem pa se po njem počutimo dobro. Po nekaj minutnem smejanju se počutimo kot po pravi meditaciji, saj nam nepotrebne misli odletijo stran in zaživimo “tukaj” in “sedaj”.
Všeč mi je misel znanega teologa Chestertona, ki je nekoč rekel, da lahko angeli letijo zato, ker se jemljejo zlahka, medtem ko so demoni padli v pekel zardi “teže” ponosa, pohlepa in jeze. Se vam je že kdaj zgodilo, da ko ste čutili globoko hvaležnost, je to hvaležnost spremljal tudi občutek lahkotnosti v obliki veselja? To čustvo najdemo najpogosteje pri otrocih in mladih, ki jemljemo sami sebe lahkotno – kot angeli.
Menim, da smeh vedno pritegne dobre stvari v naše življenje. Njegova najbolj zvesta spremljevalka je prav gotovo ljubezen. Kjer je ljubezen, je tudi smeh in kjer je smeh, je tudi ljubezen. Zato vas vabim, da se danes nasmehnete samim sebi. Tudi če nasmeh ne bo pristen. Kajti bolj žalostno od žalostnega nasmeha je dejstvo, da se ne znamo več nasmehniti.
Smeh vas bo napolnil z radostjo in preko radosti se lahko povežete z vašim višjim jazom, z angeli. Poti do svojega višjega jaza je ogromno, a najbolj zabavna je prav gotovo s pomočjo smeha. Lahko gledate vaše najljubše nanizanke za spostitev, berete humorne duhovne knjige, spozate jogo smeha ali pa še lepše, se družite z ljudmi, ki vas spravljajo v smeh. Poiščite smeh v sebi, saj vam bo najlažje odprl vrata do vaše zavesti.
slikovno gradivo:hdwallpapers.cat, www.goodfon.su
Vedno se nasmehnem, ko preberm tvoj blog. Vedno čutim hvaležnost, ki jo spemlja lahkotno veselje. Se 100% strinjam, da je premalo smeha in preveč resnosti. Včasih je resnost nujna,a ne vedno. Odrasli se pozabljamo smejati zaradi skrbi, obveznosti in teže življenja. Vsaj tokrat bi se morali učiti od otrok.
K današnjemu blogu bi dodal le to, da je smeh treba širiti in deliti. Tako kot ti deliš svoje znanje z nami.
Vsekakor se odrasli premalo smejimo. Tudi na tem mestu bi se morali učiti od svojih otrok. Otroci so takšen vir modrorsti, enkrat bi lahko pisala tudi o tem. Mislim, da mora biti duhovna rast obarvana z resnostjo, zavzetostjo,smehom in veseljem. Vse igra enako pomembno vlogo.Misel tega teologa pa je unikatna, angeli so res lahkotni in naše ego pa težek, zato eni letijo po nebu, drugi pa nas vlečejo k tlom. Hvala ti, ker širiš vedno samo dobro!
Smeh je nalezljiv, je zastonj, smeh je zdrav! Tako kot veliko najpomembnejših stvari v našem življenju ima smeh ogromno moč, ne da se ga kupiti in lahko ga najdemo povsod.
Kot pravi tudi Luoise Hay: “Nasmehnite se vsakomur, ki ga boste danes srečali. Koristilo bo prav vsem.”
Hvala za lepši dan!
Ja, tudi meni se zdi je premalo humorja v svetu okoli mene. A zato sem kriva tudi jaz sama. Kot pravi vesna, smeh je zastonj in ga je zmožen vsak. In kot praviš ti draga Šepetalka, je bolj žalostno od žalostnega nasmeha žalost, da se ne znamo več smejati. Same lepe misli in spodbude, da se potrudimo tudi tisti, ki smo se na nek način zapletli v življenje in ne vidimo vedno njegove svetle plati. Je res, da se razni modreci niso jemali tako resno kot se ostali ljudje, zato pa so bili modri in včasih gledani kot otroci. Otroci so pa naše bogatsvo tudi zato, ker znajo pomembne stvari na katere smo mi pozabili.
Kot si v prejšnjem blogu pisala je za vsakega posameznika določena posebna pot in poseben način da se približa Bogu. Preko smeha in radosti za ene, preko resnosti in zavzetosti za druge. Je pa občasno lepo vse malček pomešati da se ne zdolgočasimo. Vsaj meni se tako zdi 🙂
Smeh je najhitrejša pot k pozitivni naravnanosti.
Zame je vsak dan brez smeha izgubljen dan. Smeh me polni s pozitivno energijo in z njegovo pomočjo je lažje prebresti marsikatero krizo. V eni od mojh služb so bili odnosi z nadrejenimi prav pošatni. Psihično so se znašali na nas podrejene, ki smo bile zelo jasno rangirane pod njimi. Potem si je ena sodelavka izmislila igrico, ki smo jo vsako jutro pred začetkom dela igrale: vsaka si je izbrala zase najhujšega nadrejenega in smo se začele pretvarjati, kako nam je všeč. Malček smo se norčevale iz situacije vendar vse je bilo zelo nedolžno. Smeh nam je tako pomagal, da v kratkem nismo več čutile tistega pristiska. Vsakič, ko se je kdo spravil na nas, smo hitele naslednje jutro razlagati, kako je bil to ljubezenski izbruh in se smejali sami sebi kako se sekiramo za neumnosti. Vso situacijo smo obrnile humorno in kot bi nekdo posredoval vmes, so se odnosi s časom malček razbremenili. Seveda se nadrejeni niso in so se obnašali vedno vzvišeno, a psihičnih napadov in poniževanj ni bilo več. Upam, da si bo še kdo pomagal na tak način v življenju, saj smeh resnično pomaga. Najbolj pa če potegnemo vsi skupaj.
Hvala Pika, ker ste delila vašo izkušnjo. Sem si v živo predstavljala in se prav nasmejala. Smeh je čudovito orodje v življenju s katerim si lahko pomagamo SAMI.