Na svet smo prišli z vedenjem kam moramo in kaj moramo. Večina pa nas je z odraščanjem zgubila to znanje. Čas je zameglil naš cilj. A naj bo v naših glavah še toliko nejasnosti, v srcu pa dvomov, nam življenje in vse, kar nas obkroža, jasno govori o tem, kdo smo in katera je naša pot. Naši odnosi, ljudje v našem življenju, kraj, kjer bivamo, hrana, ki jo jemo, … vse govori o nas in našem poslanstvu.

Vsak dan, znova in znova nam stvarstvo sporoča, po kaj smo prišli na ta svet. Otresite se namišljenih dolžnosti, tujih želja in pričakovanj. Poglejte, kdo stoji pred vami. Ste edinstveni, unicum, nihče ne more resnično vedeti, kaj morate in kaj potrebujete razen vas samih. Vaše življenjsko poslanstvo nosite ves čas v vašem srcu in ne boste ga našli nikjer drugje kot v vas samih. Vsak trenutek vašega obstoja, vsaka najmanjša beseda, vse, prav vse vam govori o vašem poslanstvu ali v nekaterih primerih o tem, kako se oddaljujemo od njega.

Vse negativno, vse grdo, vse težko v našem življenju – vse to je le zrcalna slika naših napak, stranpoti in nerazumevanja. Vsi imamo pravico do svobodnega življenja in dokler ne bomo gledali na našo srečo kot na neodtujljivo pravico, dotlej ne bomo razumeli »jezika bivanja«.

Bom poskusila razložiti še z drugimi besedami: ljudje, ki nas v življenju omejujejo, so le zrcalna slika nas samih, prav nas, ki si ne dovolimo popolne svobode. Bolečina, ki jo čutimo v telesu, je le odsev naše trdosti, krutosti do sebe. In nenazdanje sreča, ki jo občutimo ob drobnih radostih življenja – kot pecivo, ki nam je končno uspelo – je potrditev, da smo si zvesti in delamo prav.

Življenje je enostavno. Bolj kot ga živimo, bolj ga razumemo.

Slika1

Slika2