Danes bom pisala, kako sem z angeli prerasla svoje dvome in razvila svojo intuicijo, saj ko sem jih spoznavala, nisem verjela vanje, še manj pa vase.  Nekateri razumejo resnice in sprejmejo bivanje višjih bitij instinktivno, medtem ko se je meni dolgo zdelo vse skupaj zelo neprepričljivo in celo nesmiselno. A moje razumevanje in gledanje na angele je samo zgledalo kot rezultat mišljenja ali sklepanja. Nič ni moglo biti dlje od resnice.

Intuicija je namreč tista, ki človeku pomaga, da se začne zavedati resnic brez mučnega procesa razmišljanja, a dokler se intuicija ne razvije, človek teh resnic ne more videti. In tako je bilo tudi z mano.

Ko sem se prvič srečevala z angeli, je bil vedno pri vsem vklopljen moj intelekt. Moji dvomi. Kar mi v končni fazi ni pomagalo prav pri ničemer. Zaradi upoštevanju razuma, sem vse informacije, ki sem jih prejemala, kopala globoko v podzavest, saj razumen človek res ne more upoštevati glasov, ki prihajajo z različnih kotov sobe.

Potrebovala sem ogromno let, da sem naredila črto med svojim intelektom in svojo inteligenco.  Svet, v katerem sem do tedaj bivala, ni poznal prave razlike med njima. Razlika med intelektualnim in inteligentnim človekom (za kar sem se imela), mi ni bila čisto jasna.

Pa poglejmo moje na novo odkrite definicije. Intelektualec ima zelo dobro razvit um, ki je poln podatkov in lahko z lahkoto izvaja različne miselne procese in rešuje probleme. Inteligenten človek pa je za razliko od intelektualca, sposoben razumeti globlji pomen znanja, svoje izkušnje in znanje je »prebavil« v modrost. Stvari lahko vidi, kakršne so. Videti stvari, takšne kot so, pa je najpomembnejša značilnost inteligence. Vsi poznamo ljudi, ki so zelo intelektualni, a ne inteligentni, ki vedno zgrešijo pravi pomen stvari in okoliščin. Seveda je ogromno intelektualcev tudi inteligentnih in modrih, a bodimo pošteni, največji modreci, ljudje , ki so resnično spoznali resnico življenja, so jo spoznali prek intuicije in ne razuma. Svetniki in modreci večinoma niso bili učeni ljudje, pa vendar so imeli globlji vpogled v temeljna vprašanja življenja kot njihovi sodobniki.

»Duhovne resnice ne moreš dojeti skozi proces logičnega sklepanja z razumom. Človek, v katerem je ta sposobnost začela delovati, se preprosto začne teh resnic zavedati. To znanje mu ni posredovano od zunaj, niti ne z notranje ravni s procesom miselnega prenosa, temveč pride spontano na dan v njegovem srcu, kot privre voda v izviru. Morda ne ve, od kod prihaja, morda ga ne more posredovati drugim, toda je, in to znanje spremlja neka gotovost, ki nikoli ne spremlja znanje, pridobljeno samo z umom,«je čas nazaj zazvenelo v zraku.

Vendar pa moramo paziti, da svojih iracionalnih in včasih nerazumnih idej ne bi imeli že kar za intuicijo. Veliko bolje je daljši čas ostati na trdnih tleh, čeprav golih tleh razuma, dokler ni naša intuicija dovolj razvita, kot da bi se prepuščali impulzom in praznoverju, ki ga čustveni ljudje tako radi zamenjajo z »božjim glasom«.

Vzemite si čas za odkrivanje svoje intuicije. Saj je edina, ki vas bo pripeljala na vaš pravi cilj.

Slika1

Slika2