8. januar, 2014ZAUPANJE
Drage sestre in bratje, iskati samega sebe pomeni stopati po poti, ki je ni še nihče prehodil. To je le vaša pot. Nihče pred vami in za vami še ni stopil po njej. Zato je nesmiselno iskati odgovore v drugih oz. jih slepo posnemati, kajti vi ste edinstveni. Zaupanje je čarobna besede na poti samoosvoboditve.
Angeli vedno vedo, kaj reči in kdaj to reči. Niso nikakršni napovedovalci prihodnosti, čeprav sama verjamem, da imajo močan uvid vanjo. Ne bi znala povedati, zakaj so prišli v moje življenje ravno v tistem času in zakaj so menili, da sem bila takrat pripravljena zanje. “Oni že vedo“ si velikokrat rečem, z leti sem ji začela zaupati. Priznam, da zaradi svojega omejenega vpogleda nisem vedno razumela povedanega; z drugimi besedami, nisem vedno videla logike v njihovih sporočilih (ja, moj razum me še vedno ovira pri marsičem), še manj pa smisla. A vedeti moramo, da vidijo angeli celotno sliko našega bivanja, mi pa le del nje.
In tako so mi predlansko pomlad, ko nisem vedela ne kaj pričakovati, niti kaj narediti v svojem življenju, predlagali, naj uživam dan za dnem- kot bi bil moj zadnji- sem to tudi storila. Prepričana sem bila, da njihova napoved pomeni, da se bo s časom vse postavilo na svoje mesto, do takrat pa naj le uživam v prihajajoči pomladi. In res, v zame novem načinu bivanja sem se znotraj umirila, nabrala ogromno moči in vsrkala ves naboj oživele narave.
Na moje začudenje pa se v nekaj meseci moje življenje ni nič izboljšalo, ravno obratno, sledil je pravi polom. Ne vem, kaj me je bolj pretreslo, to da mi angeli prvič v življenju niso “pravilno” svetovali ali situacija, v kateri sem se znašla. Časa seveda nisem imela, da bi komu kaj očitala, na hitro sem morala ukrepati in verjeti ali ne, svoje življenje sem v dveh tednih postavila na glavo: zamenjala kraj in bivališče, službo, vse, kar sem poznala in imela. Šele ko je bilo vse za mano, sem dojela.
Ko so mi angeli svetovali, naj uživam v pomladi -saj me čaka samo dobro- sem razumela, kar sem sama želela razumeti. Zgodilo se je neizbežno, tudi če bi se dva meseca borila proti vsemu, polomu ne bi ušla, razlika bi bila le v tem, da bi bila izmučena in prestrašena od vsega razmišljanja, ker pa sem sledila njihovim navodilom, sem sveža in s trezno glavo naredila, kar je bilo v dani situaciji mogoče. In če sem prav odkrita, za mano je bila najlepša pomlad v mojem življenju. Prav zato nam angeli ves čas šepetajo o uživanju življenja, o vseh radostih okoli nas.
Življenje ni (vedno) praznik in ko se moramo soočiti z njegovo temnejšo platjo, so slaba volja, strah ipd. samo ovire, bremena, ki si jih dodatno nalagamo ob vsem, kar nas teži. Če pa verjamemo v dobro, bomo kljub vsem oviram lažje in prijetneje prešli skozi njegove temne, nepraznične dni.
Tvoj pristop je bil pravilen neglede na to kar je potem sledilo.Eni ljudje imajo tako mirno življenje,da jih vsaka malenkost razburi, pa čeprav gre samo za lajajočega soseda. Spet drugi gredo skozi težke tragedije,pa so bolj umirjeni, bolj sprejemljivi kot prvi. Ne gre se za to,kar se nam zgodi v življenju,temveč za to kakšen odnos imamo do tega.
Življenje je v veliki meri odvisno tudi od odnosa,ki ga gojimo do njega.Res je velikokrat lahko prebredemo težka obdobja predvsem z dvignjeno glavo in z zaupanjem.Zaupanje je tudi po mojem temelj vsakega človeka,ki se spušča po duhovni poti.
Zanimiva ta tvoja izkušnja,pa čeprav se mi na koncu zdi,da so te angeli namerno “zavedli” 🙂
Največkrat se v življenju izkaže da so najslabše stvari katere so se nam pripetile, prinesle s sabo najboljše spremembe.
Življenje spremljajo vzponi in padci – tako pač je.Kako jih sprejmeš zelo vpliva,kako globoki ali visoki so. Tvoji angeli (itak da vsi, a v tem primeru posebej) so pa itak d best 🙂
Postati sposoben zaupati angelom je naloga vseh nas.
Najprej se moramo naučiti zaupati sebi,potem lahko zaupamo še drugim.
Življenje je lepo prav zaradi vzponov in padcev, saj če bi stalno teklo mirno, ne bi vedeli več v čem uživati. Vedno je treba poslušati naš notranji glas, ki nas vodi v pravo smer.Vsak dvom je zaradi tega odveč, zaupanje je lastnost modrecev in vsak bi si moral truditi si priučiti zaupanja, ker brez njega postanejo padci samo udarci.
Spet ena zelo osebna izpoved, ki priča o lepoti življenja.
Vzponi in padci – samo drugačne strani iste medalje.
V življenju igrata pogum in zaupanje pomembni vlogi,se strinjam.Brez teh dveh lastnosti je človek izgubljen v lastnih pretvarah brez velikega upanje za nek napredek.
Zanimivo bi bilo po tej zgodbi opredeliti pravo razliko med zaupanjem in upanjem.Kajti veliko ljudi upam, malo jih zaupa 🙂
Če bi Luna in Sonce dvomila, bi se takoj ugasnila.