18. junij, 2019ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST
Drage sestre in bratje, življenjska priložnost nosi to ime, ker se ponudi le enkrat samkrat v življenju. Priložnosti v življenju je lahko veliko, a življenjskih zagotovo ne. Ne ustrašite se življenja, niti sebe, ko se vam ponudi prava priložnost in ne jemljite samoumevno darov, ki vam jih nudi življenje.
V življenju imamo določeno število priložnosti, bodisi da spoznamo svojo dušo dvojčico, bodisi da najdemo svoje življenjsko delo in še bi lahko naštevala. Priložnosti so različne, a vse po vrsti so neponovljive. Čas nazaj je veljalo, da »priložnost izgubljena ne vrne se nobena«. Danes pa se je v človeka zasidrala zavest, da ga za vogalom čaka nova priložnost. Da se ves svet vrti okoli njega in da je od njega samega odvisno, kdaj bo ujel naslednjo priložnost. A prve življenjske priložnosti so na nek način zapisane v zvezdah in če jih ne znamo prepoznati, ostanejo samo med zvezdami, na nebu.
V svojem življenju sem spoznala malo dobrih učiteljev. Pravijo, da učitelj pride, ko je učenec pripravljen. To zlorabljeno modrost uporabljajo prav tisti, ki mislijo, da življenjske priložnosti samo čakajo nanje. Mojega prvega duhovnega učitelja sem spoznala pri svojih sedemnajstih. Bil je učitelj, ki jih danes ni več na tej Zemlji. Dal mi je vizijo, globino in naučil me je o pravi vrednosti dejanj. Spomnim se, kako sem srkala njegove besede, njegovo prisotnost. Če bi takrat mislila: «Ah, saj sem še mlada, koliko priložnosti, da srečamo dobrega duhovnega učitelja, bom še imela!«, bi izgubila edinstveno priložnost, kot so jo izgubljali vsi, ki so takrat gledali nase kot na unikum, ki ga v življenju čaka nekaj boljšega. A sama sem uspel utrgati sadež, ki mi ga je življenje poklonilo, zame kot človeka, kot sem, enega največjih darov v mojem življenju. Seveda za nekoga drugega duhovni učitelj ne pomeni nič v primerjavi z uspešno kariero. Merila so drugačna.
A vendar se vsakemu izmed nas kdaj zgodi, da sreča posebno osebo, ki ga navdahne in ki mu pomaga videti sebe in svet jasneje. Temu se reče življenjska priložnost. In če je ne boste znali ujeti sedaj, v tem trenutku, vas ne bo čakala v drugi obliki in še manj točno v času, ki vam bo najbolj ustrezal.
Danes mineva 20 let od smrti mojega guruja. Hvaležno se spomnim časti in priložnosti, ki sem jo takrat imela. Ponižno se klanjam vsemu, kar mi je pokazal in kar me je naučil. In vem, da so takrat bile ob meni osebe, ki niso ujele niti kapljice njegove duhovnosti in ki danes na videz živijo življenja, kot ga jaz in vi. A živijo ga brez zaklada, ki bi ga lahko nosili v srcu, ker priložnost jim je bila dana.
Mogoče niso bili takrat pri volji. Mogoče so si rekli, »samo da še postorim to, potem pa si lahko vzamem čas za njegove besede, …«, a danes so na istem kot tisti, ki niso imeli nikoli priložnosti, da rastejo ob njem. Izgubili so pomembno priložnost, ki jim je življenje pripravilo zanje. Ta ista priložnost se ne bo ponovila nikoli več, pa čeprav se bodo tolažili in si rekli, »ta učitelj je prav tako dober in znanje, ki mi ga predaja, je prav tako uporabno«.
Verjetno takrat tudi niso prepoznali njegove vrednosti, pa čeprav je bila znana vsem, saj je bil svetovno znan duhovni učitelj. Verjetno njega ni niti najmanj zanimalo, da bi mu prisluhnili ljudje, ki jih v resnici ni zanimala duhovna rast, če ne njihovo dobro počutje.
Podobno se dogaja, ko srečamo svojo dušo dvojčico. Velikokrat jo srečamo v situaciji, ko smo lahko vezani na drugo osebo, ko smo vezani na drugo življenje ali vizijo o sebi. Ko ne verjamemo v ljubezen ali ko moramo »narediti samo še to«. Podobno kot pravih duhovnih učiteljev, tudi duš dvojčic ni na pretek. Velikokrat, ko srečamo svojo dušo dvojčico, zahteva življenje od nas velik čustven in miselni preskok. Večina ljudi se ustraši svoje duše dvojčice, ker na videz «zahteva več« kot njegova ideja o vsakdanjem partnerju. In takrat se zgodi, da izgubimo svojo zadnjo priložnost.
Priložnosti v življenju ni na pretek. Tudi če je svet poln duhovnih učiteljev ali duš dvojčic, tistih pravih za vas ni na pretek.
Obstaja samo en dušni plamen v tem Vesolju in samo en duhovni učitelj, ki vas bo prebudil. Ne dovolite svoji miselni lenobi, da vas pripravi do tega, da ju zavrnite in da nikoli ne uberete sadeža vaše dharme.
Hvala za še en zame pomemben blog. Hvala, ker deliš modrost, ljubezen in znanje.
Še kako razumem današnje sporočilo. Kot pišeš nas je nekdo res prepričal da je za vogalom nekaj boljšega. Tako izgubimo vse priložnosti ki nam jih življenje da. Jezimo se, ker je življenje z nami kruto.
Ne vemo, da smo ni kruti. Pride dušni plamen in mi ga ne vidimo ali prepoznamo ali celo zavrnemo. Pride ‘edinstven duvni učitelj’ in nam ni do duhovne rasti.
Čez 10 let se potem zbudimo in rečemo, da je svet gnil …
Hvala. Upam, da tudi sama dobim kdaj tako močno izkušnjo in da jo bom znala prepoznati. Pri meni trenutno pride ravno pravi učitelj (oziroma učenje, knjige) za obdobje, ki ga takrat potrebujem. Še vedno pa ne razumem, zakaj se učenje in učitelji niso pojavili prej v življenju, recimo v najstništvu. Bi marsikatera življenska izkušnja lahko bila drugačna oz. sprejela bi jo lahko z drugačnimi občutki. Res je očitno to glede časa, kdaj pridejo duhovni učitelji in duhovna rast. Očitno je tudi to zapisano v zvezdah in moraš prej iti skozi določeno pot, da jih kasneje prepoznaš in lahko duhovno napreduješ.
Hvala za ta blog. Verjamem, da priložnost izgubljena, ne vrne se nibena. To velja predvsem za ljudi. V mojem primeru dušo dvojčico. Nisem bila pripravljena in zato sem jo izgubila. Točno tako kot si napisala, mislila sem da nisem pripravljena, da moram urediti samo še nekaj na sebi….
Hvala, ker širiš RESNICO 😇
Kot zmeraj me tvoje besede zadenejo v srce. Hvala.
Moja izkušnja je ista kot vse. Moj primer je bil strah tisti ki je prevesil tehtnico. Pride moški mojega življenja in jaz se ustrašim. Bala sem se izgubiti vse kar sem imela: hišo,družino,prijatelje,varnost,…Tako pa sem izgubila vso ljubezen in edino možnost postati kdaj srečna …
Priložnost je priložnost, življenjska priložnost je pa edinstvena. Se ne ponovi. Tako sem jaz razumela ta blog.
Mešamo priložnosti za življnjske priložnosti. Živimo v iluziji da če nam je nekaj usojeno bo prišlo do nas na vsak način. Malo jih v galvi razčisti da če prosimo boga za zmago na loteriji moramo tudi igrati. Ne sprejmemo ne prepoznamo duhovnega učitelja, sopotnika, prijatelja? Tu nam nobena zvezda ne bo pomagala.
Zato je vse več razočarnih in nezdovoljnih ljudi. Ne vzgajajo nas več družina ampak televizija. Vzgajajo nas s pravljicami, z nasiljem in s perverznostjo. Nekoč bo prišel lepi princ in nas rešil.
Hvala za posluh.
🤗❤️😇
❤❤❤
Koliko imam danes za razmišljati!
Hvl tebi in vsem, ki komentirte ker me vsi po vrsti bogatite.
Hmm.. Običajno se strinjam z vsem navedenim. Ne podpiram sicer tega, da zanemarjamo življenjske priložnosti in tudi verjamem, da ne padajo z neba. Čutim pa, da se nam kljub temu nasmehne nova življenjska priložnost, v kolikor se zavemo in si priznamo zmoto. Hvala pa za poduk, da bom bolj pozorna na vse dogajanje okoli in sledila srcu.
Saj prav o tem govori ta blog: življenjske priložnosti pomešamo z ostalimi priložnostmi, a ni eno in isto.
Družba nas prepričuje in naš ego nas prepričuje, da je priložnosti na pretek, tako smo zadovoljni in tiho in živimo brez prave zavesti ….
Hvala.
Torej ljudje z zavestjo prepoznajo življenjsko priložnost. In če se ljudje ne zavejo pravocasno, potem za njih ni nobene življenjske priložnosti več? In kaj če se enkrat le zavejo, potem lahko le objokujejo, ker takrat niso izkoristili življenjske priložnosti? Ali prav razumem? Potem lahko le brezupno živijo naprej? To je resnično žalosten scenarij, ki ga ne bi rada predajala naprej. Prav je, da dvigamo zavest in ne le tiho čakamo, običajno nezadovoljno, vendar menim, da upanje vedno mora obstajati. Hočete reči, da je le ena prava pot, s čemer se strinjam, a če skrenes z nje, potem ni več možnosti povratka na pravo pot? V tem življenju ne? To ni v skladu z mano.