Moj blog

25. januar, 2019DUHOVNA PREDANOST

Drage sestre in bratje, duhovna predanost je nujno orodje na vsaki duhovni poti. Brez predanosti ni prave rasti, ker ni zaupanja v rast. Predajte se življenju in dobremu v vas. In dajte pravo vrednost vsemu, kar v življenju res šteje. Dajte pravo vrednost pravemu duhovnemu učenju.

Danes bom pisala o posebni temi, ki jo je nujno treba predelati in upoštevati ob vsakem duhovnem učenju in vsaki duhovni rasti. Gre za duhovno predanost. Osebni sposobnosti, ki jo ima lahko človek bolj ali manj razvito in ki je nujna komponenta vsake prave duhovne rasti. Brez duhovne predanosti ni prave duhovne rasti. Če ne znamo zaupati Življenju, komu zares zaupamo? Strahu? Kateremu učenju lahko na takšen način sledimo?

Ker se je pri vsaki duhovni rasti treba vračati v preteklost, je dobro vedeti, da se je sposobnost biti predan in zvest nečemu zunaj nas, razvila v naših prvih dneh bivanja na zemlji. Odvisna je od stopnje predanosti naših staršev; koliko ljubezni so nam dali in kakšno strukturo zaupanja so zgradili v nas. Bolj kot vam je manjkala ljubezen in občutek varnosti v otroštvu, težje vam je biti danes zares predani nečemu. In to ne velja samo za duhovno pot.

Tu ne govorim o človekovi zvestobi. Govorim o sposobnosti predajanja življenju in globokemu zaupanju, da smo vedno in povsod varni. Veliko ljudi blokira prav pomanjkanje tega občutka in tako obstanejo na nekem delu svoje duhovne poti, brez da bi zares vedeli, zakaj. Počutijo se prazni in nemotivirani.

Čas, ki ga sedaj živimo, je prav čas, ko si lahko privzgojimo predanost, ki je nismo mogli razviti kot otroci, ker nam ni bila dana. Januar 2019 je resnično edinstven odsek v času, ko je ljudem na zemlji omogočen ta poseben duhovni preskok, zato ga izkoristite. Ne pustite, da grejo določene stvari mimo vas, zaradi osebne lenobe ali strahu. Ne ostajajte samo pri duhovne branju, temveč ga uporabite.

Stopnja duhovne predanosti je najbolj vidna v tem, katera semena ste v svojem življenju posejali in kako jih hranite. Tu se ne bomo spraševali, ali so bila vaša semena posejana na podlagi pravih spoznanj in pravih duhovnih učenj. Koncentrirajte se samo na to, kako skrbno ste skrbeli za vse, kar ste se v tem življenju naučili. Kakšno vrednost ste temu učenju dali. Običajno so semena največjih spoznanj vzklila prav na bolečih izkušnjah. Večina nas je namreč tako programiranih, da se naučimo nečesa zares le z bolečino.

Nato pa se vprašajte, katerim učiteljem ste znali nedolžno slediti kot otrok, preprosto zato, ker ste verjeli vanje. Sčasoma ste gotovo v to svojo predanost vključili tudi razum in prav na tisti točki ste lahko spoznali, ali je bilo učenje dobro ali slabo – takrat ste izluščili semena, ki jih resnično želite gojiti. Vse to je le proces.

Na svoji poti sem srečala veliko ljudi, ki so imeli prava učenja in prava vodstva, pa jim niso bili predani – niso jim sledili. Njihova učenja – semena – niso posejali globoko v zemljo, temveč so jih pustili na površju. Prav zato je danes na svetu tako veliko slabega učenja; prednost ima trivialnost in zunanjost – torej nič, kar bi bilo povezano z večno resnico – tudi v duhovnem svetu. Namesto, da bi se poglabljali v učenje in notranje vodstvo, ostaja večina na površju; ker je tako lažje in ker ne zahteva truda, pa še dober občutek pusti vsaj za nekaj časa. Ni prave duhovne predanosti.

Bolj kot so semena plitvo posejana, bolj bodo naša verovanja plitva. Ne bomo jim predani. Ko verjamemo v nekaj globoko, postanemo zares predani.

Ego in misli so tisti, ki nas oddaljujejo od naše prave resnice, ki se nahaja v našem srcu in v naših globinah. Naša predanost  je v vsakem življenju zelo pomembna, kajti verjamemo v resnico toliko, kot smo ji predani. Premislite dobro, v kakšni meri to velja pri vas in kje se v vašem življenju najbolj manifestira.

Zapomnite si, da naša sposobnost predajanja ni vezana na to, ali sledimo pravim učiteljem/učenju. Po drugi strani naša sposobnost ločiti dobre učitelje od slabih ni vezana na našo stopnjo in sposobnost predajanja.  Gre za različne stvari.

Vse, kar bomo privzgojili v svojem duhovnem življenju, je odvisno od tega, kako predani znamo biti nečemu. Kako znamo skrbeti za to, v kar verjamemo. Potrebno je veliko dela, tudi ko rastlina že zraste iz posejanega semena. Zaščititi moramo vse, v kar verjamemo, kot zaščitimo rastlino, za katero nam je mar.

Naše življenje nam je bilo dano kot seme in od nas je odvisno, kako bomo znali predano slediti rastlini, v katero bomo zrasli.

6 komentarjev

  1. Gaja pravi:

    Hvala za razmislek ❤

  2. Eden pravi:

    Nikoli se nisem počutila varno nikjer. Zdaj mi je jasno, zakaj sem pri tem tako blokirana. Hvala, ker deliš vso to dragoceno znanje. Če je zdaj pravi čas, da se tega naučim -ti zaupam ❤

  3. Vera pravi:

    Mene pa zanima, kdaj boš objavila kakšno knjigo …

  4. Jana pravi:

    Takoj bi imela tvojo knjigo!
    Tvoje pisanje je zame zatočišče -a ne beg pred življenjem. Gre za notranjo okrepitev da potem lažje stopim dovsej problemov, katere mi prijazno ponzja življenje 😛
    Hvala

  5. Zvezda pravi:

    Zanimivo kot zmeraj, nekaj novega v moji zvesti!
    Meni se tudi zdi, da je čas zrel za eno duhovno knjigo kot jih je ni bilo … 🌱
    Ostajam predana ❤❤❤

Pusti sporočilo


Ob objavi komentarja podeljujete spletnemu portalu angelskasporocila.si trajno dovoljenje za reprodukcijo komentarja in uporabniškega imena. Neprimerni in nepomembni komentarji bodo odstranjeni po presoji administratorja. Vaš e-poštni naslov se uporablja samo za namene preverjanja ter ne bo nikjer viden.