Moj blog

21. oktober, 2013OSAMLJENOST

Drage sestre in bratje, nikoli niste sami. Vedno smo ob vas, vedno skrbimo za vas, vas varujemo in vodimo skozi skrivnosti življenja. Izkoristite svojo samoto, da pridete v tesnejši stik z nami. V vsaki stvari lahko najdete nekaj dobrega. Tudi v svoji osamljenosti.

Veliko časa sem trpela, ker sem  bila sama v svojem doživljanju in videnju angelov. S težavo sem o tem spregovorila komurkoli, skrivala sem ta del svojega življenja vsem, celo svojim najdražjim. Počutila sem se osamljeno in nerazumljeno. Odrezano od `resničnega življenja`.

Za vsako stvar potrebujemo svoj čas, tudi za sprejetje samega sebe. Nekatere dele svoje osebnosti sprejmemo brez težav, do nekaterih smo bolj ali manj tolerantni, nekaterih se sploh ne zavedamo, medtem ko dobro vemo, česa nismo pripravljeni priznati kot `svoje`. Vedno, ko pridemo do takšnih delov svoje osebnosti, se moramo vprašati, zakaj se nečesa tako krčevito branimo.

Angelski_vrt_1Kadar lahko odkrito spregovorimo o svojih globinah, pomeni, da smo se resnično sprejeli, saj nas velikokrat čaka na drugi strani nerazumevanje okolice. Ko pri drugih ne najdemo podpore za svoje globoko doživljanje resnice, nas ob tem spremlja občutek izločenosti. A ko je ta del nas sebe tako močan, da prestane tudi osebno potrebo po potrditvi družine, prijateljev in kolegov, vemo, da počnemo prav.

Včasih se nam zdi osamljenost nevzdržna, a bi hkrati brez nje zelo težko prišli do svojega resničnega jaza. Velikokrat se nam zdi določena bolezen ali pomanjkanje krivično, ga ne moremo razumeti, a včasih je neljub dogodek edina stvar, ki nas pripelje do miru, ki ga potrebujemo za odkrivanje nas samih. Težko je gledati na življenje s te perspektive, sploh ko se nam zdijo njegova bremena in preizkušnje prezahtevne. A že dolgo je znano, da ko se zaprejo ena vrata, nas druga čakajo priprta,če že ne odprta.

Vsak stopa po svoji duhovni poti sam. Zato `bodite luč samemu sebi (Gautama Buda)`. S časom moramo vsi razviti sposobnost, da svetimo sami sebi v temi, na poti k lastni resnici. In ko svetimo dovolj močno zase, lahko posvetimo tudi svojemu bližnjemu. Po duhovni poti resda stopamo sami, a bogati jo najbolj pomoč, ki jo obenem nudimo drugim.

Glejmo na osamljenost kot priložnost, ko se lahko zbližamo z angeli, z našo dušo. Takrat se je ne bomo več bali in zagotavljam vam, da bo izgubila ves svoj grenak priokus.

4 komentarji

  1. Nataša pravi:

    Zelo kočljiva tema, v katero sta spretno speta vera in zaupanje v višji cilj.Osamljenost je boleča tipka naše družbe,okoli nje je veliko predsodkov in pritiskov. Zato bravo temu blogu, ki je pravilno osvetlil osamljenost kot priložnost za boljši jutri.

  2. Luna pravi:

    Osamljenost je pogosto posledica tega ker si človek drzne biti drugačen.Misliti in delati po svoje nas vedno na nek način loči od drugih in poveže z ostalimi 🙂

  3. tujka pravi:

    Vsaka osamljenost in bolezen imata svoj namen.Vsak posameznik se odloča kako bo gledal nanje in kako ju bo sprejel. Tu zgoraj pa je ena dobra motivacija za vse ki se znajdejo v takšni situaciji. Čestitke za odlično napisan blog.

  4. Vita pravi:

    Spet en čudovit zapis o tem kako lahko tudi na najtežja bremena preobrazimo v nekaj pozitivnega.Hvala!