Ste že kdaj pomislili,da so medsebojni odnosi največkrat zrcalo odnosa, ki ga imamo s seboj? Težko si je to priznati ali pa sploh opaziti, da sebe projiciramo na druge, da podaljšujemo svoje občutke in lastna doživetja kot lovke na svoje bližnje in ne znamo ločiti, kjer se končamo mi in kje drugi.

Če ne znamo biti sami s sabo v miru, kako lahko pričakujemo, da bomo lahko z drugimi? Če dvomimo vase, kako lahko zaupamo drugemu? Zato je tako pomembno, da pri sebi razvijemo lastnosti, ki bi jih želeli imeti pri partnerju in da ne iščemo okoli sebe tistega, kar sami nimamo. Kajti prej ali slej bomo naleteli na lasten zid, ki ga zaznamo kot razočaranje, v resnici pa je le zid naših prepričanj in zmot.

Lahko se zgodi, da najdemo svojega idealnega partnerja, ki nosi v sebi vse lastnosti, ki si jih želimo. A če pri sebi ne bomo v ravnovesju, se bo lahko kaj hitro zgodilo, da bomo začeli dvomiti vanj in ga videli preko svojih projekcij, v neki izkrivljeni podobi, ki ni prava. A to bo vse, kar bomo sposobni v tem primeru videti.

Ko pomislim na vse neuspele zakone, pri katerih obe strani ugotavljata, kako zelo sta se spremenili, vem, da to še zdaleč ni res. Obstajajo resnično primeri popolnega pretvarjanja, kjer partner živi v laži in zavaja drugega, a večina se običajno sooča s tem, da začne sebe projicirate na partnerja, svoja nezadovoljstva zrcali na drugega in jih doživlja kot njegova. Mogoče zveni zapleteno, a nikakor ni res. Na začetku je vse popolno, nato se vse podre. Nekaj je v nas, da se znajdemo v takšni situaciji, nikjer ni nobenega naključja ali prekletstva.

Uredimo odnos s sabo in imeli bomo urejene odnose z drugimi.

Bodimo odkriti s sabo in lažje bomo videli neodkritost v drugemu.

Pri medsebojnih odnosih je v prvi vrsti najpomembnejše poslušanje. Ali res prisluhnemo osebi, ki je pred nami ali samo čakamo in pričakujemo, da lahko izrazimo sebe? Koliko damo od sebe zaradi drugega in koliko zaradi sebe? Zakaj ljubimo in izkazujemo svojo ljubezen le v določenih okoliščinah, zakaj ne vedno?

Angelski glas je vedno zelo nežen in vsako temo, ki jo odpre, jo odpre z občutkom in ljubeznijo. Tudi ko gre za medsebojne odnose. Angeli nikoli ne iščejo krivde v človeku, osredotočeni so na rešitev, na najboljše, na tisto, kar nam je v resnici namenjeno. Podobno bi morali poskusiti tudi sami, iskati najboljše, ker si to zaslužimo mi in naši bližnji.