24. marec, 2017POGUM V ŽIVLJENJU
Drage sestre in bratje, pogum v življenju je odločitev, ki vas usmeri v smer izpolnitve notranjega miru in osebnih želja. Zanj potrebujete odločitev in pravo vero, da zmorete vse.
Pod pojmom pogum v življenju si lahko predstavljamo marsikaj. Pogumno dejanje je lahko dejanje, ko se soočimo z nečem, kar nas je na smrt strah. Nekje sem prebrala, da je najpogumnejša odločitev, ki jo lahko sprejmemo v svojem življenju, ta, da smo dobre volje prav vsak dan. Da postane pozitiven odnos do življenje stalnica in da naše razpoloženje ne puščamo okoliščinam in ljudem, ki nas obkrožajo.
Če zaupamo svoj notranji mir oziroma svoje razpoloženje neki tretji osebi, zgubimo notranje ravnotežje. Nikoli ne smemo imeti občutka, da nam drugi laskajo ali obratno, jemljejo pogum, ne smemo dovoliti niti, da njihova čustva vplivajo na nas. Medtem ko ohranjamo notranjo ravnotežje in samostojnost, se približujemo svojim pravim ciljem.
Ko sem bila majhna, sem vprašala svojo mamo, zakaj je vsak dan dobre volje in spomni se, da mi je odgovorila, da zato, ker se je tako odločila. Odločila se je biti dobre volje. To je pogumna odločitev glede na vse, kar se nam lahko zgodi v življenju. Pa vseeno najbolj smiselna. Gre nenazadnje za odločitev in nič drugega. Zakaj se je te odločitve tako težko držati?
Vsako odločitev moramo najprej integrirati v svoje misli in svoje srce. Slaba volja je navada. Iz navade reagiramo slabo na določene situacije. Navade se znebimo samo z vztrajnostjo. A zakaj nam primanjkuje vztrajnosti?
Ker v resnici nočemo spremembe.
Velikokrat nam lahko vlijejo pogum prave besede, prava srečanja, pa tudi prave sinhronosti (Angeli!), ki nas spodbujajo k spremembam. A od tiste točke dalje, je vse odvisno od nas.
Če pomislite, sestavljata pogum čarovnija pomešana z genialnostjo, saj če se z vsako situacijo soočamo s pogumom, se nam v resnici ni trebe več soočiti z nobeno situacijo, kajti življenje bo preprosto steklo. Naš odnos do njega bo pripomogel, da ne bo več soočanj, temveč samo prost pretok življenja. Tudi to je ena od poti k notranjemu miru.
Kot pravi Dalai Lama, ko imamo sami notranji mir, smo v miru z vsem, kar nas obkroža. Ko je naše okolje v miru, lahko delimo mir s svojim okoljem. Ko čutimo ljubezen do drugih, se drugi ne čutijo samo ljubljeni in pomembni, temveč nam pomagajo razviti mir in notranjo srečo.
Pogum je nenazadnje ena od poti do notranjega miru.
Pravo življenje zahteva pravi pogum. Imeti pozitiven odnos do življenja je pogumna odločitev in v skrajnosti tudi nujna. Vaša mati je bila modra ženska in ta modrost se širi z vami. Življenje je od mene zahtevalo vendno pogumna dejanja od mlaih nog, ko sem ostala sama do danes. Obstajajo pa tudi ljudje katerim ni bilo nikoli nič treba – vse je bilo poskrbljeno. Zakaj obstajajo takšne razlike med nami?
Hvala ker ste vedno z nami.
Za pogum pravijo, da je glavna vrlina, saj če ga imamo, si upamo, k boriti za vse naše vrednote. Če opazimo, da se nekomu zgodi krivica, in nimamo poguma, da bi mu vsaj poskušali pomagati, še nismo sočutni. Pogum je prepogoj za sočutje. Pogum ni to, da nekaj vemo, ampak odločitev, ni mnenje, ampak je dejanje – kot si zapisala, je odločitev.
Prekrasen blog!
Priporočam branje knjige Pogum vsem ki vas je današnji blog “zadel” v polno: Pogum ni odsotnost strahu, pravi Osho, temveč popolna navzočnost strahu, človek pa ima pogum, da se spopade z njim.
Mislim, da se tvoje misli in spoznanja čudovito dopolnjujejo z njegovimi.
Beseda pogum je zelo zanimiva. Angleška različica (courage) izvira iz latinskega korena cor, kar pomeni »srce«. Živeti pogumno torej pomeni živeti s srcem. In šibki ljudje – samo oni – živijo z glavo. Strah jih je, varnost pa iščejo v razumu. Ker jih je strah, zapirajo vsa okna in vrata – s teologijo, koncepti, besedami, teorijami – in za temi zaprtimi vrati in okni se potem skrivajo.
V življenju dobite točno tisto, za kar imate pogum prositi. (Oprah)
Veliko ljudi si zapira priložnosti s svojimi prepričanji, kaj se sme in česa ne sme. Nerodno jim je vprašati in prositi za uslugo. Lažje jim je dati kot prositi in prejeti, in ob tem se nato še počutijo dolžne. V vse stari, ki vam nekaj pomenijo bi morali vlagajte čas, energijo in pogumno prosite za priložnost.
Tvoji blogi mi vlivajo pogum 🙂
Jaz se pa sprašujem, zakaj pogum izginja iz sveta. Vsi se ukvarjamo le še s sabo in verjamemo, da se ne da v družbi nič več spremeniti. Pogum se ne zdi več nujen za nič. Niti zase. Vaša mama je pa res imela pogum!
Jaz bom pa napisala, kako sem zbrala pogum in vztrajala pri svoji življenjski odločitvi: najprej sem si naredila načrt in poiskala podporo pri mojemu partnerju (vem, vsi je ne morete dobiti a jo lahko poiščete pri komu drugemu). Obvezala sem se kot da bi šlo za življenje in smrt in … VZTRAJALA: Ko pri nečem vztrajate dovolj časa, bodo novi vzorci premagali stare 🙂
Navdihujoče in lepo!
»Pot srca je pot poguma. Pomeni, da človek živi v negotovosti, ljubezni in zaupanju. Pomika se v neznano. Preteklost pušča za seboj in se prepušča prihodnosti. Pogum pomeni gibanje po nevarnih poteh.« OSHO
Preprosto perfektno za ta pomladni dan 😉 Pogumna odločitev je tisto kar v tem trenutku potrebujem. Včasih se mi zdi, da pišeš meni osebno blog 🙂
Prav in resnično kot vedno —
Draga Sepetalka zadela si bit:) Tocno to odlocitev sem sprejela in od sprejetja odlocitve, da bom dobre volje in nasmejana prav vsak dan, je vse bolj preprosto, enostavno. Tudi ko se pojavijo vsakodnevne prepreke, skrbi ipd., s pravo reakcijo na to situacijo, lazje jadram cez. In mi vsi to zmoremo, samo sprejeti je potrebno tako odlocitev.