Prejšnji teden sem prejele zelo zanimivo vprašanje: „Ali mi lahko napišete najpomembnejše napotke, ki bi jim moral slediti vsak, ki želi stopiti na duhovno pot ?“ Odgovoriti na to široko vprašanje v samo enem blogu bi bilo pretenciozno, tudi za to, ker gre za moje osebno mnenje in osebne izkušnje in nikakor za neka pravila, ki jim bi bilo treba slepo slediti.

Brati prave knjige, slediti pravim besedam in ljudem, je za mene bolj uporabno kot iskati neko enostavno formulo, ki nas bi lahko pripeljala do razsvetljenja. Pa vseeno je treba nekje začeti. Medtem ko spoznavamo duhovnost, iščemo svoj pravi notranji stik, lahko sledimo nasvetom, ki sem jih nabrala na svoji osebni poti v spremstvu Angelov in Visokih duš.

Začnimo pri stvari, ki je večini zoprna, za katero še vedno ne morem razumeti, zakaj: vsakodnevna meditacija je nujna. Čeprav mnoge odbija in se prepričajo, da je ne morejo izvajati, si vzeti časa zase prav vsak dan, se umiriti in se posvetiti dihanju, ima le-ta toliko pozitivnih učinkov, da jih ni mogoče našteti. Meditacija vpliva tudi na to, da bolje in bolj pravilno zaznavamo svet okoli sebe, ne samo v sebi.

Zelo pomembno je tudi urediti svoje življenje; si ustvariti nek smiselni red in izbrisati se aktivnosti, ki nas ne peljejo nikamor (mislim predvsem na različne razvade in dejavnosti, ob katerih izgubljamo čas).

Zdrava prehrana je še eden pomembnejših stebrov, ki nam pomagajo uravnovesiti življenjske energije. Ni treba, da ste vegetarijanci ali vegani, motivacija za bolj zdravo prehrano je lahko etične narave ali pa samo želja po uravnavanju energij. Pomembno je, da si za obroke vzamemo čas in da če je le mogoče, si jih pripravimo sami oz. ne uporabljamo pre-pripravljenih jedi.

Zelo pomembna je tudi vztrajnost pri svojih odločitvah. Velika napaka je ta, da ljudje skačemo od ene prakse do druge. Danes počnemo nekaj, že jutri nas nekdo prepriča, kako je njena nova tehnika nekaj enkratnega. Odločimo se za Tai chi, nato čez dva meseca že preskočimo na jogo pilates, ker nas pritegne inštruktor ali prijateljica, ki obiskuje ta tečaj. Težava je, ker ne peljemo ene stvari do konca in na ta način izgubljamo čas in energijo, predvsem pa možnost, da resnično napredujemo. Kot sem pred časom prebrala: ne kopati 50 jam po 1m, temveč eno jamo, ki je 50m globoka.

Življenje me je naučilo, da manj govorim in več poslušam. Da se ne ukvarjam s stvarmi drugih, ki se me ne dotikajo. Da ne manipuliram z nikomer, ker je karmični odgovor velikokrat zelo krut.

Ob meditaciji je dobro, da vsak dan obračamo misli v nekakšno osebno molitev; zase in za druge. Predvsem pa zaupamo Življenju. Da naredimo vsak dan tisto, kar lahko in smo sposobni in dovolimo stvarstvu, da jih nato pripelje do konca. Nikakor se ne smemo navezati na naša dejanja in na rezultate, ki nam jih daje življenje: pomembno je, da se vedno potrudimo in da smo na koncu odmaknjeni od tistega, kar smo na takšen način naredili.

Pravo duhovno rast si moramo dovoliti, Iz glave in iz rok moramo spustiti različna prepričanja, naučene vzorce, kajti tisti, ki želi rasti, mora prej ali slej pogledati svet iz čisto druge perspektive. Saj se spomnite Malega Princa: Bistvo je očem nevidno in samo ko gledamo s srcem, vidimo Resnico.

Tudi naš odnos do materialnega sveta mora biti uravnovešen; ne pretiravajmo v potrošnji, pa tudi vsega, kar imamo, ne smemo zadržati samo zase.

In še najpomembnejše: potrudite se, da ste danes boljši od včeraj in da boste jutri boljši človek kot ste danes.

Vse, kar sem napisala, je samo osnova, za katero vseeno upam, da lahko komu pomaga priti bližje svojemu cilju.