V svojem zadnjem blogu sem pisala o duhovnem blagostanju, o zavesti, ki je zanj potrebna in o tem, kako ga živeti. Zaradi številnih vprašanj, ki sem jih prejela na to temo, nadaljujem s svojim razmišljanjem, kjer ponujam odgovore na vaše dvome in mogoče posvetim še z druge strani na to, kako priti do blagostanja.

Ko nimamo v sebi zavesti o blaginji, pomeni, da nosimo v sebi zavest, ki je sprejela kot navado eno ali več oblik pomanjkanja. Z drugimi besedami povedano, živimo njeno nasprotje. Stanje zavesti je eno, zato je nemogoče imeti zavest na nekem določenem področju na nekem nivoju, na drugem pa drugačno. Kot že rečeno, zavest je ena in ni je lahko spremeniti. Oseba, ki je vajena k stalnemu prilagajanju, zato ker živi v nekem stanju omejenosti in pomanjkanja, s težavo premaga in prebije to svojo zavest na področje duhovnosti, saj ima vedno isto zavest, torej zavest o pomanjkanju. Pomembno je razumeti, da zavest o pomanjkanju ali njeno nasprotje, blagostanju, širimo na različna področja našega življenja.

Po drugi strani ne smemo nikakor verjeti, da moramo biti bogati in srečni, da smo lahko potem tudi duhovni. Ne smemo mešati naše predstave o tem, kaj je bogastvo in sreča s pravo duhovnostjo. Materialno in čustveno blagostanje morata biti integriran del našega življenja, biti moramo zadovoljni na materialnem področju, čustvenem in v medsebojnih odnosih. Če je oseba inteligentna, ne more biti navezana na denar, ima pa gotovo več svobode gibanja v primerjavi s tistim, ki živi v razmerah, ki so bolj omejene od njegove. Tak človek Ima lahko več priložnosti in zadovoljstva, ni pa to tudi vse. Če verjamemo, da je narobe imeti tisto, kar potrebujemo, ko to potrebujemo, moramo zamenjati svoja prepričanja v tem trenutku in verjeti v obratno. Sreča je naša pravica.

Ne gre za to, da se moramo bolj truditi, da zaslužimo več ali da postanem bolj srečni, pravzaprav se ne smemo osredotoči na tako ozek pogled na svoje življenje. Da dosežemo blagostanje, moramo spremeniti svoje misli.

V svoje življenje kličemo izkušnje in situacije na podlagi naših mentalnih stanj, navad in zavesti. Potruditi se moramo začeti razmišljati o tem, da imamo pravico do premoženja ali do eksperimentiranja vsega, kar potrebujemo, ko to potrebujemo.

Na podlagi tega, kar sem dojela in preskusila v svojem življenju, lahko trdim, da v trenutku, ko nam je samoumevno, da imamo vse, kar potrebujemo, ko to potrebujemo, začnemo pritegovati v svoje življenje in smo vodeni od znotraj k temu, da naredimo vse, kar je treba, da sami pripomoremo k blagostanju.

Za ljudi, ki se pogosto srečujejo z ovirami in težavami v življenju, je zelo težko spremeniti njihovo mentalno stanje. Kot bi se jim vrtela v glavi vedno ena in ista plošča , ne znajo izstopiti ven iz neprenehnega toka negativnih misli in prepričanj. Treba je spremeniti ploščo, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna je močna volja.

Ko enkrat sprejmemo, da je izboljšanje našega življenja možno in to začnemo tudi pričakovati, se začne naša zavest spreminjati. Opazili bomo, da se takšna zavest prične širiti tudi na druga področja našega življenja, podobno kot posvetijo žarki v vse kote sobe, ki jo sonce obsije. Začnite razmišljati in verjeti, da je vse mogoče.

Ko recimo kličemo dobro za drugega je zelo pomembno, da kličemo Absolutno dobro (blagostanje, zdravje, duhovno rast), ne smemo biti preveč specifični pri svojem klicanju, kajti najprej ne vemo, kaj je dobro za naše bližnje, druga pa je naša zavest, ki lahko omejuje to, kar kličemo.

Lahko duhovno rastemo, lahko imamo več materialnih sredstev, lahko imamo izpolnjujoče odnose, lahko imamo boljše okolje. Vse je mogoče.

Prava duhovna rast je rast na vseh področjih življenja.