Veliko ljudi se začne zanimati za kanaliziranje, ker želijo priti v stik s svojim notranjim vodstvom. To pa zaradi globoke potrebe po tem, da začutijo ponovno ljubezen, notranji mir, srečo in zadovoljstvo kot del svoje najgloblje narave. Želimo si, da nas naš notranji vodnik pripelje do naše Notranje resnice. Gre za željo, da se na nek način vrnemo domov, da najdemo tisto, kar smo nekoč izgubili, skratka da smo ponovno povezani sami s sabo.

Navdih za današnjo temo je vprašanje bralke, ki me sprašuje, kako priti v stik s svojim notranjim vodstvom in kako odpreti svoje sposobnosti kanaliziranja, ki so potrebne za to.

Preden se začnemo povezovati s svojim notranjim vodnikom, moramo vedeti, da ima naš notranji vodnik čisto svoj jezik, gre za jezik našega srca. Ta jezik pozna in govori samo naše srce. Lahko bi rekli, da naš notranji vodnik govori z našim srcem z nekakšnega “višjega” prostora v čisti tišini. Prav zato moramo dobro poznati ti dve dimenziji znotraj nas: Naše Srce in našo sposobnost prisluhniti svoji Notranji Tišini.

Seveda ko govorim o srcu, ne govorimo o fizičnem srcu, temveč duhovnem; njegova Ljubezen nikakor ni delna, sentimentalna ali polna pričakovanj, temveč gre za brezpogojno Ljubezen, ki ne zavrne nikoli nobenega bitja, ki ne zapusti nikogar, gre za vrsto Ljubezni, ki je velikokrat ne znamo prepoznati. Srce je izvir prave Ljubezni, preko njega živimo in delimo dobro.

Na žalost so večino izmed nas od malih nog naučili živeti v laži in v nekakšni hiper-realnosti, ki nam povzročata bolečino in ki nas ločujeta od našega srca. Da se lahko osvobodimo teh iluzij, obstaja le ena pot: ta pot vodi iz UMA v SRCE in iz srca do našega PRAVEGA JAZA. Naj postopoma razložim, o čem govorim.

Um je zelo širok pojem, gre za čudovit in zelo subtilen mehanizem, ki gre veliko dlje od možnosti razmišljanja, vendar v smislu, o katerem sedaj govorim, mislim na um kot zbirko predstav, pogojenosti, misli in idej, na njegovo vsebino, gre za um, ki si domišlja da ve, vendar ni sposoben “videti”. Um je tisti, ki ustvarja realnost preko razmišljanja, ki so vezana na spomine in domišljijo. Njegovo stalen tok ustvarja tančico, ki nas ločuje pred Resnico in temu, kar smo zares.

Meditacija je v tem kontekstu sposobnost opazovanja uma, brez da bi vstopali v njegove vsebine. Pri meditaciji se velikokrat govori o deidentifikaciji in ločevanju, vendar ne ločevanju od življenja, temveč od naših misli. Ta deidentifikacija misli nas pripelje v sedanjost, k našem srcu. Ko pravilno uporabljamo svoj um, se lahko obrnemo k svojemu srcu.

Srce je most med našim umom in našim pravim jazom. Dimenzija srca je neznansko močna, posebna, zelo lahko prepoznavna in zelo lahko je je tudi preizkušati, je pozitivna moč na razpolago vsem. In ravno v našem srcu se najlažje manifestira naš notranji vodnik. Srce je v tem smislu ključ, ki nas pripelje domov.

Jezik našega Pravega Jaza je Tišina, gre za jezik ki je skupen in razumljiv vsem. Um ne razume tega jezika, medtem ko ga srce lahko.

Ljudje smo pogosto ločeni sami od sebe, smo kot v stalnem izgnanstvu, kjer se gibljemo v nekakšni nostalgiji po tem, kar bi lahko bili. Zato je želja, da se vrnemo domov,  tako močna, željam da pridemo nazaj k našemu pravemu centru.

Pot pa je sledeča; od uma do srca in od srca do našega pravega jaza. To je tudi edina pot, ki nas tudi pripelje v stik z našim Notranjim Vodstvom. Za doseči te postojanke pa največkrat potrebujemo zunanjo pomoč. Čeprav smo vsi sposobni govoriti preko srca z dejanji in besedami, nam predstavlja največji izziv notranja Tišina.

Naš Pravi Jaz je neskončen, brezčasen, je mir in ljubezen brez meja. Naš pravi Jaz je tudi imenovan duša, je Enost in je neviden. Naš Pravi jaz je neviden ter se nahaja v vsakemu živemu bitju, je to, kar nas združuje na zemlji in v vsem Univerzumu.

Slikovno gradivo: Anelia Pavlova