24. maj, 2016KDO SEM JAZ?
Drage sestre in bratje, Kdo sem jaz je vprašanje, na katerega morate vedno iskati odgovor. A ne pozabite, da niste in ne boste nikoli bili ne svoje misli, ne svoja čustva, še manj pa vaši uspehi ali neuspehi. Vi ste samo vi in sebe boste našli smo s pomočjo luči Ljubezni.
Pred kratkim sem prejela vprašanje, kako se zaščititi pred vdori tujih negativnih energij. Kako postati psihično močnejši oz. kako se zaščititi pred vdori nizkih vibracij? Prav gotovo vsi poznate občutek, ko vas nizke vibracije neke osebe potegnejo čisto na tla, ta oseba ali več oseb vam pričnejo nato piti energijo in hitro obstanete v situaciji, ki je nikakor ne morete obvladovati. Takšne situacije nas običajno popolnoma iztrošijo in nazadnje frustrirajo, ker se počutimo nemočne nad vsem, kar nas obkroža.
Obstaja kar nekaj tehnik, kako se zaščititi pred tujimi energetskimi vdori, verjetno je ena najbolj znanih nevidni balon, v katerega se postavimo in ki odbija vse negativno okoli nas. Pa vendar se velikokrat pozabi poudariti, da te tehnike zaščite delujejo le pod odločenimi pogoji. Prvi izmed vseh je ta, da poznamo sami sebe.
Poznati samega sebe zveni precej enostavno, a ni tako. Če bi vsi poznali same sebe, bi vedeli, da so nizke vibracije nekaj tujega in ne naše, če bi vedeli, kdo smo, bi vedeli, čigave so energije, ki jih sprejemamo v svoja polja. Ko nam primanjkuje notranje moči in zavedanja samega sebe, lahko drugi zelo hitro vplivajo na nas. Njihova energetska in čustvena stanja zavibrirajo z nami in v trenutku čutimo tisto, kar čuti oseba ob nas. To se pa ne more zgoditi, ko vemo, kdo smo, ko smo povezani s svojim središčem, s svojim srcem. Zato vedno poudarjam, kako pomembna je meditacija v našem življenju, ker nam ponuja ravno to, osrediščenje našega bitja. Ko smo osrediščeni, ko smo povezani s svojim srcem, ljudje z nizkimi vibracijami gredo preprosto mimo nas kot oblaki mimo sonca, gledamo jih, jih zaznavamo, a jih ne sprejmemo.
Če želimo biti svobodni tujih energetskih stanj, moramo najprej spoznati sebe in biti to, kar smo. Zaznati in spoznati moramo, kaj smo, ko nismo jezni, ko nismo zaskrbljeni, ko samo smo. Dovolj časa moramo biti poglobljeni in se spraševati, ali smo svoja čustva, ali smo svoje misli, ali smo svoji dosežki ali svoja preteklost. To so vprašanja, ki jih v življenju moramo obdelati, če želimo najti pravega sebe. Sebe lahko najdemo le, ko smo v nekakšnem ravnovesju in v miru sami s sabo. Za občutiti same sebe ni vedno potrebna meditacija, lahko se to zgodi medtem ko sprehajate psa ali le počnete nekaj, kar imate radi. Pomembno je le, da veste, kaj počnete in da to počnete z odprtim srcem.
Ko pride torej do stika z energetsko neuravnovešeno osebo, se moramo najprej vprašati, ali smo to mi oz. kaj in kdo smo mi v tej situaciji. Ko začutimo njeno ravnovesje, se moramo obrniti k naši notranji resnici oz. poiskati naše središče. Ob vsakdanji meditaciji ni tako težko najti svoje središče tudi ob stresnih situacijah, v nasprotnem primeru je to precej težje. Ravno v meditaciji si postavljamo vprašanje kot je “Kdo sem jaz” in to toliko časa, dokler ne pridemo do tega, da to svojo naravo začutimo. Ko pride do tega, lahko vsakršno še tako čustveno stresno situacijo doživimo precej manj osebno; zavedamo se, da je neka oseba ob nas negativno nastrojena, da je prenesla na nas svoje nizke vibracije, a hkrati vemo, da te vibracije nismo mi sami.
Seveda moramo ločiti tudi, kdaj gre pri nekomu za projekcijo. Takrat nam nizke vibracije ne prinese neka oseba, temveč se nahajajo v nas samih in ta oseba je le zrcalo naših projekcij. Tudi v teh primerih je najpomembnejše, da se vprašamo, ali smo to mi oz. kdo smo mi.
Ob takšnih primerih se moramo vedno vprašati tudi, ali so stanja, ki nam prinašajo nizke vibracije, resnična. So jeza, strah, frustracije – resnični? Včasih ne obstaja nič od tega, kot le neke naše misli, ki so obtičale v naših glavah in pričele ustvarjati ta neravnovesja. Zelo preprost primer je, da obtičimo sredi ceste s pokvarjenim avtom in se najprej razjezimo. Ta jeza ima svoj izvor in prav je, da jo izrazimo in nato gremo dalje. Ko pa naša negativna čustva nimajo pravega izvora oz. tega izvora ne poznamo, takrat se moramo povprašati o njihovi resničnosti.
Pot, ki nas bo pripeljala do tega, da bomo sami, vedno in brez nikakršne pomoči,znali odbiti negativne vibracije okoli nas, je ta, da spoznamo sami sebe. To lahko najlažje dosežemo z meditacijo, ko si vsaj 10 minut zapored postavljajmo vprašanje : Kdo sem jaz? Biti moramo vztrajni, kajti odgovor bo prej ali slej prišel kot aha trenutek. Pomagamo si lahko tudi z vprašanjem “Sem to jaz?” ter vztrajamo, a če ne moremo ugotoviti, od kod negativen vibracije prihajajo v naše srce, se moramo nazadnje vprašati tudi, ali so sploh resnične. Ob takšni kontemplaciji boste lahko spoznali, od kje izvirajo negativne vibracije, ki resonirajo z vašimi in jih lahko začeli odstranjevati razloge zanje, enega za drugim. Kajti vsako spoznanje nas mora peljati v neko akcijo.
Najboljša in najbolj učinkovita zaščita pred vdori tujih energij je lastno osrediščenje. Zavedanje samega sebe, svojih razsežnosti in sposobnost se v vsakem trenutku življenje znati vrniti k svoji pravi naravi. To najlažje dosežemo z vsakdanjo meditacijo. In ne pozabite, moč meditacije je tudi v tem, da smo pripravljeni sprejeti, da nas Vesolje pri nekaterih stvareh in situacijah ne podpira in razumeti, da se razlog skriva v našem nepopolnem videnju celotne situacije.
Uživajte v odkrivanju vas samih, kajti to je edina oseba v vašem življenju, ki resnično potrebuje vašo ljubezen.
slikovno gradivo: Frida Kahlo
Odličen blog! Zelo dobro razloženo kako se sami zaščititi – a to še zdaleč ni lahko! Problem je, da ne vemo niti kdo želimo biti. Kaj šele da bi to bitje spoznali!
Meni se to stalno dogaja na delovnem mestu. Tudi če pridem v službo spočita in pozitivna me tekom dneva potegnejo vase. Poskusila sem že marsikaj, dolgoročno ni nič pomagalo.Zamislila sem se nad tem kar si napisala. Se strinjam a kot vse kar ozdravi je tudi ta pot dolga.
Hvala za blog in čudovit izbor slik. Mi je všeč, ker združuješ umetnost z duhovnostjo.
Meni si dala misliti s tem svojim blogom.Da bi se lahko rešila negativnih energij z osrediščenjem? Rada verjamem – a kako se osrediščiti? Je vsakdanja meditacija edina pot, poznaš še katero drugo?
Se strinjam da tehnike zaščite delujejo, ko smo mi sami osrediščeni, drugače vse obtiči v zraku in enkrat nam uspe, drugič ne.
Umetnost je polna duhovnosti, hvala ker nas spominjaš tudi na to.
Zanimivo branje kot vedno. Jaz se ne počutim Jaz brez moje boljše polovice ( dejansko res boljše). Ona me izpopolnjuje ( sicer bo bolje da tudi jaz postanem njena boljša polovica in ne ostanem slabša) in tako se jaz pocutim, Jaz. Mogoče bi bilo dobro kdaj goljufati pri reakcijah na negativne situacije tako, da si ustrvariš ključ preko hipnoze, ki se sproži ob zunanjih nizkih vibracijah in ti tako pomaga, da spremeniš ta del sebe, ki je najverjetneje postal neka navada. Tako, recimo jaz vidim moje vulkanske izbruhe, ki se sprožijo na glede na situacijo in popolnoma nezavedno. Ko dobim opozorilo od moje Venere se vedno prvo uprašam, ko jo pogledam v oči ” sem to res jaz”.
Mislim, da so me tokrat slike bolj presunile kot kar piše vmes. Z njimi si povedala več kot lahko z razumom sprejmemo.
Vsak si mora v življenju postaviti vprašanje kdo je. Eni si ga zastavljajo že v mladosti, drugi kaže da kasneje. Odgovor po moje tiči v sprejemanju tistega, kar zaznamo.
Mene pa zanima, če ne najdemo izvora negativnih energetskih stanj to skratka pomeni, da je izvor namišljen,? Da ga ni? Če imam neke strahove in ne poznam njihovega izvora, to pomeni da ta strah ne obstaja in da se ukvarjam z neko stvarjo ki je ni? Se opravičujem svoji zmedenosti. Težko mi je razumeti kako lahko neko čustveno stanje katerega zaznavam, ni realno. Razumem, da lahko nizke vibracije tudi projiciramo in da so v resnici znotraj nas. Drugi pa nas le spomnijo nanje. Ne razumem pa kako je lahko eno čustvo nerealno.
Zelo lepo napisano. Frida je moj idol – ni boljse izbere za tako temo.
Eden, odgovor na vaše vprašanje sem našla na tem mestu: “Včasih ne obstaja nič od tega, kot le neke naše misli, ki so obtičale v naših glavah in pričele ustvarjati ta neravnovesja.” Če je izvor nekega strahu nekaj, kar se lahko zgodi, je strah realen. Ko pa izvora za strah ni, je strah nastal kot neke naše nakopičene misli, ki jih nismo znali prebaviti. Tako sem vsaj jaz razumela. Tako bi jih morali tudi jemati.
Prekrasen slikovni izbor. Frida Kahlo je upodabljala sebe in se iskala v sebi.
Meni pa se zdi današnji blog precej zapleten 🙁 Ga bom morala večkrat prebrati. Izbrane slike pa ne bi mogle biti boljše. Podpiram še takšno slikovno gradivo tudi za naprej.
Hvala za navdih 🙂
Kar vse tehnike zaščite in za duhovno rast nimajo temeljev, če ne vemo kdo smo. Odličen blog, đe in še hvala.