12. april, 2016KAKO USTAVITI (NEŽELENE) MISLI
Drage sestre in bratje, obvaldovati svoje misli pomeni obvaldovati svoje življenje, svoja čustva in svoje reakcije. Ne gre za nadzor, temveč za to, da uporabite moč svoje volje za to, da dosežete svoj cilj: notranji mir.
Zadnje časa prejemam veliko med sabo podobnih vprašanj, vprašanj o tem kako ustaviti naše misli. Tiste misli, ki nas mučijo in bremenijo in to ne samo takrat, ko poskušamo meditirati. Številne izmed vas zanima, kako ustaviti um, da razmišlja po svoje kot ločen del naše volje.
Pri tem vprašanju je zelo pomembno, da razumemo, kaj sploh sprašujemo. Kaj vam predstavlja um? Predvidevam, da je za večino ljudi, ki mi postavlja to vprašanje, um nekakšna zbirka misli, občutkov, spominov, …. ki jih nismo znali še prebaviti. Vse stvari, ki smo jih doživeli, videli, a jih nismo preboleli. To so misli, ki jih stalno oz. se nam stalno ponavljajo v glavi.
Pravijo, da je najboljši način, kako ustaviti um, ta, da spremenimo svoja čustva o stvareh, ki nam jih um stalno ponuja. Neka tragična izkušnja ali pa težke okoliščine, ki se jim ne moremo umakniti, predstavljajo velik izziv za posameznika. A največja težava pri tem je, da se ljudje zatekajo k duhovnosti ali meditaciji, zato da bi zbežali tem istim spominom, občutkom, skratka svojemu življenju. Nato se znajdejo v začaranem krogu. Meditacija pomaga pri soočanju s težavami, ampak na začetku moramo s težavami “razčistiti”.
Že nekaj časa razmišljam, da bi si vzela prost vikend in šla v samostan meditirat v tišino in mir. Tega nisem naredila še nikoli in sedaj se mi zdi pravi čas za to. Kajti to je tisto, kar potrebujemo, da se lahko oddaljimo od svojih misli. Popoln mir in tišino.
Podobno moč ima preživeti čas v naravi, ki nam s svojo močjo omogoča “razširiti svoje misli”, da naredimo več prostora med vsemi mislimi in čustvi, ki jih nismo prebavili. Opazovanje vetra ali le odsev sonca v tekoči reki, lahko nudijo potreben mir, da pride do tega preskoka tudi v naših glavi. Počnite to vsak dan, osredotočite se vsaj 10 minut dnevno na prečudovito naravo, ki vas obkroža. Narava je tista, ki vam od zunaj najlažje ponudi svoj notranji mir.
Podobno deluje meditacija. Pozornost nam lahko preusmeri stran od težav, če jo pravilno izvajamo. Kot vemo se s pravilno meditacijo treniramo, da postanemo pozorni na objekt kontempalcije (recimo ljubezen, narava, ..) in ne več na naše težave. Meditacija ni počivanje, je vedno vaja, ki jo moramo kultivirati, zato jo moramo izvajati dnevno. Meditacija nam omogoča, da postanemo z vajo pozorni na naše misli, ki se dvigujejo in padajo kot morje pod vplivom Lune, dokler se ne naučimo, da jih lahko gledamo brez nikakršnega sojenja in tehtanja. Ko to dosežemo, pomeni, da smo jih pričeli pravzaprav prebavljati. Z meditacijo se naučimo prepustiti vse misli, občutke, slike, a nikoli ne smemo pozabiti, zakaj se nam v prvi vrsti pojavljajo; ker so nam pomembne. Vse ponavljajoče misli so v naši glavi, ker so nam pomembne. Meditacija ima to moč, da nas osvobodi teh misli, ker nam prikaže stvari, ki so trajne in resnično pomembne ter minljivim mislim in občutkom, pusti svoj manj pomemben prostor.
Meditacija nam tudi po tem, ko smo že zdavnaj končali meditirati, omogoča, da se osredotočamo na stvari, ki so pomembne in jih želimo doživeti. A to ni niti najmanj lahko, um se močno upira, da lahko energije, ki jih usmerja v svoje slike, preusmerimo, kamor si mi sami želimo. To je del procesa in nekaj, kar moramo preprosto storiti. Šele potem lahko doživimo življenje, ljubezen, ker nismo več obremenjeni z umom in njegovimi igricami. Takrat vemo, kaj je minljivo in kaj ni. Naš notranji mir nam je vedno na razpolago in takrat se tega zavedamo.
Za to, da najedmo notranji mir nam ni treba brskati in kopati, temveč ga sprejeti in to tako, da se ozremo vase. Notranji mir je trajen, nahaja se znotraj nas in nas čaka. Če želimo priti do svojega notranjega miru, moramo samo umakniti stvari (misli), ki ga prekrivajo.
Ko pridemo enkrat do te točke, razumemo, da v življenju nima smisla več skrbeti. Pa ne zato, ker ne bi bilo razlogov za to, temveč zato, ker so naše misli usmerjene v pozitiven izid, ker vanj verjamemo in smo ga sposobni videti. Ko meditiramo in smo zaobjeti z vsemi možnimi mislimi, pridemo do trenutka, ko moč svoje volje uporabimo za to, da vidimo ljubezen in smisel v življenju in sebi, in to je v resnici meditacija. 10 minut se osredotočimo na ljubezen in smisel glede neke situacije, ki nas muči in nato pustimo mislim in občutkom glede te iste situacije, da gredo stran. Po takšni meditaciji boste polni navdiha počeli stvari drugače v svojem vsakdanu, k vam bodo prišle nove priložnosti, ki vas bodo peljale vedno k pozitivnim izidom. A ne pozabite, za to je potreben čas. Na začetku me je ta vaja izjemno frustrirala – kako najti smisel in lepoto v težavah? – trajalo je med 9 do 12 mesecev, da sem prišla do tega, da sem bila sposobna videti in vztrajati v viziji dobrega. To ni proces, ki se zgodi iz dneva v dan. A po vseh tistih mesecih, sledi drugačno življenje …
Notranji mir postane stalnica in je tisti, ki oblikuje vaše misli. Takrat razumemo, kaj pomeni se predati življenju in hkrati se zavedati, da smo aktivni del tega istega življenja. Ogromno krat bomo na tej poti padli, a v resnici bodo padli le, ko bomo popolnoma obupali nad sabo. Torej če pristopite k temu z zavestjo, da ne boste odnehali, dokler ne boste zmogli obvladovati svoje misli, ste že uspeli. V nasprotnem primeru boste to počeli le nek omejen čas in upali, da vam uspe.
Biti sposobni se prepustiti naravi, ko ste v njej in biti sposobni trezno razmisliti o situaciji, ko je to treba. To pomeni živeti z zavestjo in obvladovati svoj um. Takrat sami izbiramo naše misli, naša čustva, naše doživljanje sveta. Takrat v sebi najdemo skrito moč, ki čaka na nas. Takrat veste, kdo ste in kaj morate, prepuščeni v svojem notranjem miru.
slikovno gradivo: Laura Iverson, iStock
Današnji blog sem moral prebrati dvakrat zapored. Vreden je enega predavanja, ker se mi zdi, da imaš še ogromno za povedati na to temo. Gre za temo ki zanima vse, ne samo tiste ki se ukvarjajo z meditacijo.
Vsiljene misli so neprebavljene misli. Ljudje mislimo, da če jih bomo dovoljkrat ponovili, jih bomo prebavili. A prav imaš ti, ne prebavimo jih, dokler se od njih ne distanciramo.
Najprej se ti zahvalim, ker vedno odgovoriš na zastavljena vprašanja 🙂
Blog je precej kompleksen, zahteva vsaj dvojno branje in tvoje razmišljanje o tem, kako se spopasti z neželenimi mislimi je po svoje enostavno, a človek se ga mora lotit. Se strinjam z Miho, to bi bilo lahko odlično predavanje 🙂
Vsiljive misli so velik problem. Zelo prav imate pri njih ne gre za obvladovanje.Treba je razumeti kaj je v zivljenju pomembno in kaj ni.
Osebno so me dolgo preganjale ene in iste misli. Sama se nisem mogla soočiti z življenjem. Potrebovala sem pomoč in jo našla 😉
Sedaj lahko razumem določene dinamike in tudi če se mi zdi težko meditirati vsak dan to počnem. Rezultate vidim počasi, vidim pa jih.
Še leta nazaj se mi je zdela meditacije odveč. Nekaj kar ni zame, ker nisem takšen tip. Ne znam sedeti in umiriti misli. Motil sem se in to še kako. K meditaciji moramo in smo dolžni pristopiti takšni kot smo. Meditacija je kurativa in ne neka duhovna tehnika za “popolneže”.
Se ne bi mogla bolj strinjati z vami.
Dobesedno kar rabim trenutno, ker jih je res preveč in uplivajo kar precej na vsakdanje življenje. Hvala.
Hvala ti še enkrat ker mi širiš obzorja. Zame si kot duhovna učiteljica. Hvala, hvala, hvala.
Hvala ti za en kup enih infomracij, ki bi si jih bilo treba zapomniti za vedno.
V tvojih mislih najdem vedno veliko modrosti. Vsiljene misli od uma so precej naporne vsaj zame to velja. Sem se veliko časa z njimi soočala in ni slo nikamor. Potem sem poskusila s tem, da sem jim pustila prosto pot. So vztrajale brez miru. Mislila sem,da bom znorela.
Hude misli so mi milili stik z naravo in joga. Mislim, da sem te razumela in da sem zbrala pravi način na koncu. Zdaj moram samo vztrajati do konca.
Vsaka tvoja besede je zame navdih in potrditev, da so angeli okoli nas.
Prav si napisala: ne gre za kontrolo, gre za predajanje ko je to treba in za akcijo, ko je tega treba. To pomeni obvaldovati svoje misli.
Meni vedno pomaga, da se zavedam, da t.i. neželene misli pridejo same od sebe in to nisem jaz ali drugače povedano, lahko jih pretehtam in sprejmem ali zavrnem ter se čustveno nekako ne vežem nanje. Med vsako mislijo je tudi stanje brez misli, neka vrzel, ki lahko traja le stotinko sekunde 🙂 Tako kot je istočasno med vsako besedo tudi premor 🙂 To stotinko sekunde pa lahko podaljšamo z nekim odmaknjenim stanjem, lahko z meditacijo, lahko le z občudovanjem sonca, poslušanjem glasbe, branjem ustreznega čtiva ipd.
Vse je res kar si napisala 🙂 ampak pozabila si na eno stvar. Če so vsiljive misli triggerj, to pomeni da nekaj iz okolice sproži nek spomin- najpogosteje iz otroštva (najbolj do okrog 7let – takrat je otrok še pod mamino avro in še nima razuma, ima pa občutke, zato ne loči med narobe dejanjem im da je on sam narobe).. V takih primerih pa ni dobro preusmerjat pozornosti stran od občutka, ker če je ignoriran, se poudari.. To je iz podzavesti če oseba nima razrešenih stvari\dogodkov. Enako je če oseba tlači svoje občutke. Občutki so tudi energija in energija naj bi skos krožila. Če se kje nabira in nabira je tako kot bi gnila..to se vidi v avrah (črno, rjavo, sivi zmazki…) kot tudi na telesu (bolečine, panični napadi, bolezni..).