Danes predstavljam vajo, kako spremeniti svojo mentalno podobo. S to tehniko pomagam svojim bližnjim (večinoma prijateljicam), ko se brezupno soočajo s svojo negativno samopodobo. Vedno, ko se kdo ob meni počuti utrujeno, staro, neurejeno, zapuščeno in neprivlačno, mu/ji rečem, da je vse, kar potrebuje, da se premakne iz tega stanja, en list papirja. Ob moji izjavi naletim vedno na začuden pogled, a če boste poskusili to vajo, boste vedeli, zakaj ji tako zaupam.

Prazen list papirja moramo najprej zviti na polovico in na to še enkrat, da pridobimo z zgibi na listu dve vrstici in dva stolpca (list preprosto razdelimo na četrtine).

V prvi prostor na vrhu na levi strani napišemo, kakšni smo sedaj. Za ta del je dobro, da se postavimo pred ogledalo, vendar se ne smemo ustaviti le pri opisu na fizični ravni. Je podoba, ki jo vidite zadovoljna sama s sabo, se počuti srečna, poplačana za vse, kar počne v življenju? Je njena drža pokončna ali zvita? Če bi bil/a neznanec, kaj bi si mislil/a o sebi: je ta oseba srečna in pomirjena s sabo ali žalostna? Napišite prav vse, kar vam pride na misel.

Prostor levo spodaj je namenjen temu, da napišite, kako se vidite. Za ta del se morate najprej sprostiti in zapreti oči. Lahko štejete svoje dihe do sto ali pa izberete nek svoj način, ki vas bo pripeljal do miru, ki ga potrebujete za ta del vaje. Z zaprtimi očmi sedaj opazujte mentalno podobo, ki jo imate o sebi. Zrcalo vam kaže vašo “fizično realnost”, pomembnejše kot to pa je, kakšen ODNOS imate do nje. Kaj vam ni všeč, kaj cenite, česa je preveč, česa premalo? Ponovno opozarjam, da se ne smete ustaviti samo pri vaši fizični podobi, temveč se morate osredotočiti tudi na čustveno in duhovno raven. Ko se boste opazovali, boste lahko opazili, kako malo energije usmerjate v to, kar si želite in kako pasivni ste v odnosu do nekoga ali neke stresne situacije. Napišite vse, kar začutite.

Ko končate s pisanjem tega področja, se morate ponovno sprostiti in zbrati, pripraviti se morate na tretji korak, kjer boste opazovali svojo mentalno podobo, ki si jo želite imeti. Vsaj za trenutek pozabite na vašo življenjsko vlogo, na vaše dolžnosti in naloge ter pomislite, kaj bi radi počeli in bili. Velikokrat se zgodi, da se v tej fazi vidimo čisto drugače kot smo; ženske se rade vidijo z drugo barvo las, s čisto drugim stilom oblačenja, večinoma manj resno in zrelo podobo, ki so si jo zgradile z leti. A najpomembnejše je, na kakšni čustveni ravni se vidimo. Ste v tej fazi bolj odločni, bojeviti, bolj učinkoviti na delu in v družini, bolj uspešni? Kaj počnete, kakšno življenje živite, kakšne sanje imate? Ponovno si vse to napišite v prostor na vrhu na desni strani.

Sledi najtežji del, kajti najti morate povezovalno nit med dvema mentalnima podobami, ki ste jih spravili na papir. Ne pozabite, da imate v sebi vse tisto, kar potrebujete, da bo zadnja mentalna podoba, ki ste jo komaj ustvarili, postala resničnost. Zadnje področje papirja, spodaj desno, je pravzaprav namenjeno zahvali. V tem delu se zamislite nad vsemi stvarmi, ki jih lahko zdaj počnete, ker imate telo, ki ga imate. Nato preusmerite pozornost na mentalno podobo, ki ste jo oblikovali in jo sprejmite kot realnost in bodite zanjo hvaležni, saj je vse, kar si želite, že v vas. V tem je vsa skrivnost.

Svoje življenje lahko zares spremenimo, ko se lahko vizualiziramo in postanemo hvaležni za to podobo, še preden postane resničnost. Naslednje dni se osredotočite na občutek hvaležnosti in poplačanosti. Pozabite na vse ostalo. Vse vam je že na voljo. Dovolite si, da pridejo spremembe k vam na tekoč način. Bodite hvaležni in srečni sedaj, brez nobenih predpogojev. Kajti ko postavimo pogoje sreči, bo vedno nekaj, kar bo manjkalo … sreča pa je le notranje stanje in nima nobene povezave s tem, kaj se dogaja zunaj.

Naj za zaključek delim z vami še modrost, ki sem je bila deležna kot srednješolka, modrost človeka, za katerega sem neskončno hvaležna, da sem ga imela čast imeti kot učitelja. Njegova posebnost je bila ta, da je učence klical s pridevniki: pameten fant, len fant, prijazno dekle … ipd. Vsakemu je nadel neko lastnost, ki je zbujala upor pri tej osebi. Zame je izbral ime “lepa deklica”. Temu imenu sem se jezno upirala, ker sem se počutila vse prej kot lepa (tudi pomanjševalnica me je neznansko nervirala). Tako daleč je šel s svojim izzivanjem, da sem nekega dne vstala s klopi in mu rekla, naj me ne tako kliče, ker nisem lepa. Modro se mi je nasmehnil in rekel: “Da si lep, ni treba biti lep ogledalu, temveč ljudem”. In to je res. Vsak dan, ko vstanete z levo nogo, ko vidite v ogledalu nekaj, kar mislite, da ni všečno, se prosim spomnite na ta stavek. Bodite lepi ljudem, pomagajte jim, ponudite jim vedno nasmeh. Kajti ni lepšega človeka, kot je človek, ki je pomirjen sam s sabo in odprt za druge.

Slikovno gradivo: René Magritte (Delusions of grandeur, The False Mirror)