8. januar, 2016KAKO PRIKLICATI DOBRO
Drage sestre in bratje, kako priklicati dobro v svoja življenja ni nobena umetnost. Le osredotočiti se morate nanj, vse ostalo je postranskega pomena. Naj bo vaš pogled vedno usmerjen v vaš cilj in vaše srce vedo pri njem. Vse tehnike in orodja za dosego cilja so samo prtljaga na vaši poti.
Včeraj sem v svoj elektronski nabiralnik prejela sledeče in vsem znano vprašanje: “Kako priklicati dobro v moje življenje?” Verjetno si je že vsak izmed nas postavil to vprašanje, potem ko je prebral različne knjige in poslušal različna predavanja na temo Zakona privlačnosti. Vprašanje bralke se je nadaljevalo: “Ko prosimo Univerzum za dobro v svoje življenje, mora biti naša prošnja čim natančnejša ali je bolje, če je splošna?” Kdor je prebral veliko razmišljanj na to temo, je lahko hitro postal zmeden nad informacijami, ki se med seboj tudi izključujejo. Zato prej ali slej tudi pride do vprašanja: Zakaj nisem prejel tistega, za kar sem prosil?
V kolikor ste se že poglabljali v Zakon privlačnosti, ste zagotovo opazili, da daje vsak avtor prednost nekemu svojemu vidiku pri ustvarjanju prošnje (nekateri poudarjajo misel/besedo, drugi občutke, spet tretji dejanja). Polemika -ali biti splošen ali natančen- se torej nanaša na najosnovnejše dejanje, se pravi na oblikovanje prošnje.
Osebno se mi zdi zelo pomembno, da pri sebi najprej razčistimo dejstvo, da ko za nekaj prosimo, ne prosimo nekoga, ki je “zunaj nas”, temveč “nekoga, ki je znoraj nas”. Ko prosimo, dajemo sami pravzaprav obliko nečemu, kar bi želeli pripeljati v naše življenje: torej ne gre samo za prošnjo, temveč tudi za lastno izbiro. To je izjemno pomemben vidik pri oblikovanju neke prošnje.
Srčika vsega se na ta način premakne od zunaj k posamezniku, torej poudari se predvsem osebna odgovornost tistega, ki oblikuje vprašanje.
Ko oblikujemo določeno prošnjo, imamo lahko zelo izostreno sliko tistega, kar si želimo (z vsemi možnimi podrobnostmi!). Lahko pa se tudi zgodi, da imamo najprej potrebo po tem, da preusmerimo svojo pozornost na nek še ne predelan seznam, ki nam nato pomaga izostriti neko našo notranjo vizijo in jo obenem spraviti šele v pravo obliko.
Izbrati med splošno ali natančno prošnjo pomeni samo izbrati eno tehniko oz. določiti obliko. Kar je res pomembno in kar deluje kot magnet, so v resnici čustva, ki spremljajo našo prošnjo.
Zato se mi zdi, da delamo napako, ko se posvečamo samo tehniki, saj se osredotočamo na nekaj, kar ni tako pomembno, kot se na prvi pogled zdi. Ker takrat gledamo samo navzven in ne navznoter. Večjo težo dajemo vsebini kot pa namenu. Ko nam enkrat postane jasno, ko vemo, da ni najpomembnejše, kako vprašamo, temveč kaj čutimo, ko postavimo svojo prošnjo in še več, kako se počutimo, ko pričakujemo da se uresniči, takrat smo prošnjo pravilno poslali in to na pravilen naslov.
To velja tudi za druge duhovne tehnike. Ko smo preveč navezani na način, na obliko, pomeni, da ne gremo čez zunanji videz in da smo koncentrirani bolj na proces kot pa naš cilj.
Še nekaj je zelo pomembno, ko kličemo dobro v svoje življenje. Če se po prošnji osredotočimo na to, da nam tisto, za kar prosimo, še vedno manjka, privlačimo pomanjkanje, zamude v manifestaciji, nepričakovane ovire ali se celo popolnoma blokiramo pred uresničitvijo naših sanj. Lahko oblikujemo najboljšo možno prošnjo, a če besede niso podprte s čustvi in z dejanji, se v naših življenjih ne bo spremenilo prav nič. Vedno moramo pričakovati izpolnitev naše prošnje z radostjo v srcu in hvaležnostjo.
TO pomeni imeti vero in uporabljati zavestno Zakon privlačnosti.
slikovno gradivo: Vasilij Kandinsky
Dobra razlaga kako se prav uporablja Zakon privlačnosti. Pri meni so po navadi problem čustva, ki me izdajo na poti. A tudi na tem se da kaj postoriti, ne? V kakšnem prihodnjem blogu bi se dalo pisati o tem, kako zajeti čustva ob prošnjah, da nas ne izdajo?
Nikoli nisem prav razumela zakaj tak velik rompompom okoli zakona privlačnosti (motijo me predvsem vse prodajne uspešnice na ta račun in od vseh ljudi, ki ga “prakticirajo” v svojem življenju še nisem videla nekih pravih rezultatov). Se strinjam s tem, da sami prikličemo dogodke v naše življenje tako kot ga tudi oblikujemo. Tudi tvoje pisanje je smiselno, najbolj zadnji del z vero.Ko v nekaj verjamemo in živimo v sladu s tem, ni nič nemogoče. Za to pa nam ni treba poznati različnih tehnik zakona privlačnosti, kajne?
Dobro se kliče z dobroto v srcu.
Osebno menim, da pravilno formiranje prošnje in to s pravim namenom še ni dovolj, da bi se prošnja uresničila. S takim razmišljanjem sebe dojemamo kot žrtve nekega pomanjkanja in ne kot vzrok. Ko sebe doživljamo kot kreatorja našega življenja smo tudi pripravljeni narediti korake k temu, da se nam prošnje uresničijo. Pri vsem tem pa so le ti koraki najpomembnejši.
To so modre besede o temu kako se posilja prosnje Uiverzumu. Se pa najbolj strinjam z gospo Martino, katere komentarji so vedno zelo globoki.
Tema je zelo aktualna in dobro predstavljena. V enem blogu je napisano bistvo Zakona privlačnosti – a če želiš s tem obogateti moraš čim več pisati in izdati čim več knjig na to temo, pa predavanj in dokumentarcev 🙂
Zanim me ali vizualiuzacija pripomore k klicanju dobrega v življenje in manifestaciji želenega?
Nekaj bi dodala temu blogu, ki je kot vedno na nivoju ne glede na temo ki jo pokriva. Pri Zakonu privlačnosti in klicanju dobrega v življenju ne sme nihče pozabiti, da se bo prošnja uresničila šele ko bo pravi čas. Če oblikujemo prošnjo in jo pošljemo Kretorju to ne pomeni da se nam mora želja izpolniti v istem trenutku. Krator je edini ki ve, kdaj je pravi čas da se določena stvar manifestira v našem življenju. Zato sta potrebni zaupanje in potroežljivost (ali z besedami naše Šepetalke z Vero!)
100% se strinjam z zadnjim odstavkom!!! Točno to se meni dogaja že celo življenje. Sem pa hvaležen ( ne drugim), da sem lahko srečen v ljubezni ( to zavedanje je sedaj še močnejše). Jaz bi rekel, da se nekaj premakne, ko si tega želiš z mirnim srcem in ne drhtečimi negativnimi mislimi zakaj tega nimaš.
P.S.: Zelo lepo slikovno gradivo.
Na to temo se da gledati iz razlicnih perspektiv, je pa vsaj zame bistveno, da pridem v neko stanje, ko me zunanje okoliscine ne prizadanejo oz ostanem pri t.i. vzponih in padcih nepristranska oz sem kot opazovalec le-tega dogajanja zunaj mene. Preprosto povedano: kot da gledas televizijo. Seveda padem ven iz tega stanja, a ko mi uspe, enostavno tudi vse zelje zbledijo in ostanen samo “jaz” z mojim notranjim zadovoljstvom, potem pa vse tece naprej tako kot je prav.To je eden od mojih nacinov priklicevanja dobrega:)
Če želimo vedeti, kako ureničiti želje, poglejmo svoje življenje. Kaj imamo sedaj in kako smo razmišljali prej da imamo zdaj to. In hitro dobimo ključ. Če uvidimo, da je bil napačen, ga zamenjamo. Iz mojih izkušenj ni dovolj, da nekaj vizualiziramo. Zraven moram občutiti veselje in srečo, ki jo bomo doživeli takrat, ko željeno stvar zares dobimo. In ni potrebno za to nobenih ceremonij, ampak samo trenutek. Izpolnitev pa ni nujno, da je takojšnja, lahko čakamo leta in leta. Do takrat, ko pride pravi čas. No kar na delo, gradimo si srečo 🙂 Hvala draga Šepetalka da nas spomniš, kako je življenje lahko enostavno.