18. december, 2015SPREMEMBE
Drage sestre in bratje, spremembe nam omogočajo rast. Spremembe so zato, da se razvijemo do točke, ko nam ni treba več nazaj v takšno obliko in v takšno učenje. Brez sprememb ni napredka in brez napredka ni učenja. Odprite svoje srce tudi spremembam, da lahko nekega dne postanejo vaše življenje.
Velikokrat doživljamo življenje kot žrtve, ker imamo občutek, da nimamo vpliva nanj v tolikšni meri, kot bi si to želeli. Nimamo vpliva na družbo, na našo okolico, nimamo moči, ker nimamo denarja, žrtve smo v odnosih in predvsem do življenja. Redki ljudje pridejo skozi življenje brez pretresov ali brez izzivov, a to ne zato, ker bi bili dobri in bi pravilno razumeli Univerzum (ali celo Zakon privlačnosti), tisti, ki jim ni treba skozi pretrese, jih pravzaprav niso sposobni zaznati kot takšne. Takšni ljudje niso sposobni zaznati, da življenje nekaj pričakuje od njih, zato živijo v nekem svojem svetu in se izgubljajo v lastnem dolgočasju.
Vsi izzivi in tragedije nas pripeljejo v stanje bolečine. Vsi bi se radi znebili bolečine in zmede, v kateri obstanemo, ker nismo bili pripravljeni nanjo. A ko v tej bolečini obstanemo, postanemo žrtve nas samih, in zdaleč ne od ljudi okoli nas. Ljudje okoli nas imajo do nas določena pričakovanja, odnos, lahko vplivajo na naše misli in zbujajo določena čustva, nikoli pa nimajo takšne moči, da bi nas naredili žrtve življenje. To počnemo mi sami.
Žrtve življenja smo tako dolgo, dokler se upiramo spremembi, ki nam jo življenje ponuja. Žrtve smo, ko trdno vztrajamo v tistem, kar vemo o sebi in se nismo sposobni spremeniti glede na spremembe, ki jih moramo vpeljati v svoje misli in svoje srce. Seveda te spremembe niso niti najmanj lahke, niti prijetne. Zato se jih večina niti dotakne ne, lažje je biti žrtev kot garač v današnjem svetu.
Vse skupaj me spominja na smučarske skoke. Ko sem bila mlajša, sem z veseljem gledala skakalce in uživala v njihovi lepi, elegantni tehniki skakanja. Potem je prišel “nek novinec” in “uničil” lepoto skakanja s tem, da je razširil smuči v črko V. Ta tehnika se je zaradi rezultatov, ki jih je skakalcem prenašala, začela počasi širiti med vse sodelujoče. Le nekateri “starejši” skakalci je v prvih letih niso sprejeli. Nanje sem kot gledalka gledala s pomilovanjem, ker sem čutila, da so postali žrtve svoje lastne nesposobnosti prilagajanja spremembam. Pa čeprav sem lahko le preko njih uživala v lepoti tega športa.
Zelo težko se je soočiti z dejstvom, da kar so nas naučili, ne velja več. Da so leta, ko smo se trudili delati po določenih pravilih, sedaj mimo in da se od nas pričakuje čisto nekaj drugega. Za to je potreben miselni preskok, popolno uničenje nekaterih svojih vidikov in grajenje novih. Zato je tako pomembno, da nismo navezani na naše predstave, na naš ego in na to, ker se nam trenutno zdi, da bi bilo za nas najboljše.
Zato vedno poudarjam, kaj lahko vse meditacija stori za nas, pa čeprav smo pri njej samouki in nam na videz nudi le nekaj minut notranjega miru. Priti k sebi, k svojim koreninam, je najlažje preko neke meditativne tehnike – lahko je to tudi zavijanje daril ali priprava paketov. Katerokoli manualno delo nas lahko pripelje v stanje popolnega odklopa od misli in ponudi priložnost videti svet z druge perspektive.
Veliko ljudi se obrača name in me sprašuje o angelskih znamenjih, ki se jim vse pogosteje pojavljajo v njihovih življenjih. Eni jih vidijo ponoči kot lučke, ki letijo okoli njihove postelje, drugi jih zaznajo v ponavljajočih se številih, spet tretji jih vidijo v drobnih vsakodnevnih sinhronosti – a vsi bi radi vedeli, kaj to pomeni. Angeli se vam, ne glede na vrsto sporočila, ki ga prejemate, prikazujejo zato, da bi videli širšo sliko življenja, da bi spoznali, da so določene vaše predstave napačne in da potrebujete … novo metaforo za realnost. Potrebujete spremembo.
slikovno gradivo: Joan Miro
Samo čestitke lahko še napišem pod ta blog. Tvoje angelske besede so prebudile v meni neko posebno iskrico. Povezala si različne vidike doživljanja življenja posameznika in vse skupaj pripeljala do ključa, ki odpira vrata sreči. Dobro veš, da so mi vsi tvoji blogi zelo pri srcu, a ta današnji … je nekaj posebnega.
Se motim, ali si tudi pri tebi prisotne spremembe (slikovno gradivo je fantastično izbrano)?
Tudi jaz bi se ti želela zahvaliti za današnji blog. Dotaknil se me je tam, kjer boli. Vse kar si napisala drži. Vsi smo žrtve nas samih in naših prepričanj. Hvala ti, ker daješ upanje in svetiš v temi, ki svetlobe ne pozna 🙂
Zelo lep blog ostajam čisto brez besed. Človek moram naprej in ko se enkrat ustavi in zadovili gre nazaj. Hvaležna sem, ker poznam tvoj blog in ker nas vsak teden učiš stvari katere so nas pozabili naši starši. Iz srca hvala, prav to sem morala danes prebrati.
Spremembe so čudovita priložnost, ki nam jih ponuja življenje v tistem trenutku ko sami nismo dovolj proaktivni za širjenje in rast. Doživljamo jih lahko kot frustracije. Počutimo se žrtve. Kako se lahko izognemo takim občutkom? Tako, da si sprememb želimo. Delati je treba na želji po spremembah. Vsaka sprememba na mikroniviju povzroča spremembo na makronivoju pa čeprav se tega sprva ne zavedamo.Ko vpeljujemo majhne spremembe v življenja nas čez čas tudi velike spremembe ne bojo negativno presenetile saj bomo v spremebah izurjeni.
Ta blog je itak neki najboljšega in ni je čez primerjave s smučarskimi skoki – kdor ni doživel tistega prehoda ne ve o čem govorim 🙂
Zanimiv izbor slik. Petelin naznanja novo jutro in nov dan. Je tudi simbol z Kristusa oderšenika. On oznanja njegov prihod in če se lahko obrnem na tvoj blog: prinaša spremembe. Potem je še spodnja slika prepojena s simboli naše podzavesti, ki tudi kličejo na spremembe. Vse v tem blogu ima nek smisel in nek zato. Se pridružim vsem zahvalam, ker to ni učenje le na eni ravni. Vse ima nek zato.
Ko sami ne zmoremo narediti spremembo v sebi nam to možnost, da življenje. Spremebe pridejo v različnih oblikah in je na nas, da ugotovimo kaj pomenijo. Kot mi je zadnjič povedal moj dragi prijatelj, ko pride do težave / spremebe okoli tebe: ” Jaz sem tak, vzami ali pusti!”, ni dobro. Spremeniti se, ne pomeni postati drugi človek.
Danasnja kolumna je zelo lepa in komentarji prav tako globoki.
Všeč mi je uvedba novega slikovnega gradiva. Kot je že viktor napisal, doda k besedam dodaten pomen, če si vzameš čas. Današnji blog je prekrasen in mislim da so takšni blog tvoj zaščitni znak. Upam, da jih bo čim več ljudi prebralo in odprlo oči. Hvala!!!
Današnji blog sem prebrala vsaj 5x. Nekaj me sili, da ga prebiram. Vsakič začutim nekaj novega, ki me malček pretrese. Mogoče imajo vpliv tudi izbrane slike. Vsekakor je to ena pomembna informacija za vse, ki se počitimo žrtve življenja!
s solzami v očeh HVALA!!!