1. september, 2015KAKO NAJTI SVOJO DUHOVNO POT?
Drage sestre in bratje, kako najti svojo duhovno pot je vprašanje, ki si ga prej ali slej postavi vsak iskalec luči. Vendar nikoli ne pozabite, da ni tako pomembna pot sama, temveč vi sami in vaša povezanost z vašo dušo. Če te vezi ni, se vam bo vaša pot navidezno stalno izmikala.
Današnji blog začenjam s srčno zahvalo vsem, ki mi pišete spodbudne besede o mojem delu, ki se obračate name s svojimi vprašanji ali pa le delite z mano vaše skrite misli in občutke. Vsem vam se iz srca zahvaljujem, ker mi s svojimi odzivi kažete, koliko vam pomeni moje pisanje in predvsem to, da služi svojemu namenu.
In čeprav mi vsak izmed vas postavlja različna vprašanja, na koncu dneva znova in znova opažam, da gre pravzaprav vedno za isto vprašanje in isti odgovor. Kako najti svojo duhovno pot? Kako jo prepoznati?
Iskalci svetlobe ste vedno lačni odgovorov, knjig, upanja, vere, angelov … zdi se mi, da se vsi po vrsti želite izpopolniti kot človek do vseh možnih skrajnosti. A ravno ta želja vas velikokrat vklene v začaran krog, kjer dobite občutek, da ste obstali in da ne morete več napredovati. Zato bi želela danes z vami deliti misel, kako najti svojo duhovno pot. Tisto pravo.
Ljudje se običajno podajo na duhovno pot, da bi dosegli neko stopnjo razsvetljenja – kot bi bilo to nekaj izjemno redkega- in zato skušajo v svoje življenje spraviti vso “svetlobo”, ki jo najdejo na njej, a hkrati niso pripravljeni sprejeti, da so že sami svetloba, ki jo iščejo. Skratka okoli sebe iščete nekaj, kar je znotraj vas. Tu je prvi razlog, zakaj ste obstali.
Odgovor, kako najti svojo pravo duhovno pot, je pravzaprav vedno zelo preprost: tako, da ostanemo človeški, si priznamo svoje potrebe in sprejmemo dejstvo, da so vprašanja, ki se nam na poti porajajo, tisti pravi življenjski izziv, ki ga iščemo. Vsi stopimo na duhovno pot na podlagi osebne odločitve. To vidim pri sebi, le da sem se sama podala na to pot zelo tiho in neopazno. Moja duhovna pot se je začela s tem, ko sem sprejela sama sebe in svojo naravo in hkrati začela živeti tudi na zunaj kot “jaz” s tem, da sem se osredotočila na nudenje pomoči drugim. Najuporabnejši orodji, ki sem jih izpilila na svoji duhovni poti sta potrpljenje in pripravljenost sprejeti življenje takšno, kot je.
Ko govorimo o duhovni poti, si ne smemo predstavljati, da hodimo vsi po isti stezi. Vsi smo sicer del skupnega odgovora, a vsak prinese vanj nekaj svojega. Za nekoga bodo duhovna pot leta in leta potovanj, za druge le trenutek – a vse se zgodi vedno le posamezniku.
Biti eno s svetlobo ni niti najmanj težko, sploh ko je naša prava narava biti ta svetloba. Kar je v življenju res težko, je biti nekaj, kar nismo! Prav zaradi te zmote ljudje zapravljajo največ svojega časa in iščejo na svoji duhovni poti ideale ali vzornike, namesto da bi sprejeli svojo sveto naravo. Preveč informacij, tehnik, učiteljev lahko dobesedno blokira svetlobo, ki jo izžareva vaša duša. Namesto, da bi to spodbudilo našo duhovno rast, jo upočasni. In to samo zato, ker ne sijemo s svojo svetlobo, temveč želimo biti obsijani s tujo.
Ko doživljate težke udarce na svoji duhovni poti in ne najdete pravih odgovorov na njej, pomeni le to, da se trudite biti nekdo, ki niste. Če se vam to dogaja, odvrzite vsa svoja dragocena orodja in znanja in poskušajte biti preprosti, kot ste lahko, brez nepotrebne, pridobljene navlake.
Kot sem že zapisala, pri duhovni poti gre za osebno odločitev, vsak dan znova. Poskusite poenostavit vaš pogled na to: naj postane vaše življenje vaša duhovna pot. Boste videli, da bo nato vse postalo lažje in enostavnejše.
slikovno gradivo: www.energytalisman.eu, blog.kasamba.com
Jasno si osvetlila, kar delam narobe. Zato ti hvala.
Meni je današnji blog dal misliti. Odkriti nekaj kar imamo vsi ni tako lahko kot zgleda. Biti sam sebi vse in še pot povrhu vsega … cela znanost 🙂
Najprej zahvala tebi za tvoje dobrosrčno delo.
Verjamem, da prejmeš na kupe drugačnih vprašanj in da so na koncu z odgovori v red vsa ista. Vsi bi želel srečo in notranji mir. Vse to pa čaka na nas – v nas. Ko bo moje življenje moja duhovna pot bom dosegla svoj cilj.
Vsak stopi na svojo duhovno pot sam in z zavestno odločitvijo. Prav raznežila sem se ko sem prebrala, da si ti stopila na tvojo pot “tiho in neopazno”. Tudi v tem je ena skrivnost. Veliko jih to obeša na veliki zvon kar pa je otročje.
Je pa res da ko bo postalo naše življenje naša duhovna pot bo vse bolj enostavno.
Nisem prepričana, da sem razumela današnji blog. Ko se ustavimo in ne znamo na prej je zato ker nismo pristni?
Ok, na neki stopnji to lahko celo drži. Na začetku se vsi učimo z oponašanjem in ko eno stvar razumemo lahko delamo sami. Prej ne. Vse skupaj se mi zdi preveč komplicirano ali pa preprosto ne vem.Po eni strani se strinjma da mora biti življenjska pot tudi duhovna, po drugi pa ne vem ali je res vse tako preposto.
Meni pa je čist jasno: dokler ne spoznaš kdo si in kakšno moč imaš boš zablokiran na nekem mestu. do neke točke lahko prideš, ostalo je pa Zf 😉
Od nekdaj se človek sprašuje Od kod prihajam in Kam grem ? Saj se zavedno ali nezavedno zaveda,da obstaja poleg fizičnega in mentalnega dela tudi spiritualni del njega samega. Ker pa je ovit s tančico skrivnosti, nastopi hrepenenje po odkrivanju njegove biti. In hrepenenje je dobro. Zakaj ? Ker ne moremo hrepenet po nečemu kar nismo nikdar imeli ali pa po nečem kar že imamo. To nas vodi do tega, da lahko zaupamo, da že obstaja (duhovna )pot do naše spiritualnosti, ki je vseskozi obsijana s svetlobo saj je del popolnega načrta. In ker je tako ali se ne kaže načrt prav skozi naša življenja , skozi naša »kraljevstva« , kakor pišeš draga Šepetalka? Ko nastopi negotovost pri naslednjem koraku življenja je dvom dobrodošel saj nas vedno ustavi in zahteva od nas , da preverimo kje na poti smo , kakšno pot smo pustili za sabo in kam gremo. Velikokrat je prav pot,ki jo prehodimo naš cilj. Zato naj bo naš korak lahkoten , oko radovedno,srce odprto in um igriv , saj smo vedno na pravi poti.
Zelo modro razmišljanje. Po tem blogu se je lepo ustaviti tudi pri tem. Hvala Martina, ker delite z nami.
Hvala Vita. Ni samo Šepetalka tista, ki v meni zbuja razmišljanje ampak tudi vsi vi ,ki komentirate njene modre misli.
Jaz bi pa le dodal da ene stvari ni potrebno razumeti, temveč jih samo sprejeti! takšna naj bo tudi duhovna pot in tisto, kar se skriva v nas. Zahvala za ponovno pomoč!
Najbolj zapletene stvari so navadno najbolj preproste. Zdi se mi, da je podobno tudi pri duhovni poti. Biti tisto kar v resnici smo je najtežje in največji izziv. Najlažje je samo posnemati nekoga in si domišljati ne vem kaj.