26. maj, 2015PRISOTNOST POKOJNE DUŠE
Drage sestre in bratje, ni težko razbrati prisotnost pokojne duše med nami. To je lahko spomin na njihov vonj, najljubšo pesem, ljubi predmet ali opravilo, ki vas spominja nanjo. Tudi če niso več fizično z vami, vam pokojniki pošiljajo sporočila miru in ljubezni, ki jih lahko zaznate, ko dovolj odprete svoje srce.
Prejšnji teden sem pisala o energijah, ki jih pokojne duše pustijo za sabo na Zemlji. Danes nadaljujem s to temo, le da vam bom predstavila tiste najpogostejše načine, kako lahko pokojniki pridejo v stik z nami. To ni niti najmanj redek pojav, skoraj vsak izmed nas ima vsaj eno izkušnjo s tem. Izkušnje so si sicer med seboj malo različne, a moramo upoštevati, da se tudi naša doživljanja in dojemanje dogodkov med seboj lahko zelo razlikuje. Za nekoga je srečanje s pokojno dušo del življenja, za druge mogoče stvar, ki ji ne gre verjeti in zato jo porinejo v pozabo.
Kljub svojo prečiščenosti so pokojne duše še vedno močno povezane z nami ter nam želijo – podobno kot angeli – pomagati v življenju; včasih samo pri razumevanju nekih situacij, drugič pa nas resno opozarjajo pri dogodkih, ki se jim bi morali izogniti.
Pokojne duše nas najlažje obiščejo v sanjah med spanjem. To je še ena skupna lastnost, ki jo imajo z angeli, saj prihajajo iz istih svetov in so tudi njihova energetska telesa precej podobna. Ko spimo, smo dovolj umirjeni in ni več povezave z zunanjim svetom, ki nas običajno zmoti pri prejemanju sporočil iz onstranstva. Včasih se sanj spomnimo, a jih težko interpretiramo. Bodite pozorni na simbole, ki spremljajo takšne sanje, saj predstavljajo ključ za razumevanje sporočila. A velikokrat je že dovolj, da nas pokojni obišče v sanjah in nas s tem samo pomiri.
Pogosto se zgodi, da tudi budni naletimo na nek predmet, ki na »živo«spominja na pokojnega in nam pričara njegovo prisotnost ob nas. Za takšen stik je običajno potrebna samota in nek duševni mir, da lahko sploh opazimo, kaj se dogaja okoli nas in kaj je določen predmet prinesel s sabo. Če bi bili ljudje le malček bolj umirjeni in usmerjeni v sedanji trenutek, bi opazili takšne dogodke precej bolj pogosto. Največja ovira pri prejemanju sporočil pokojnih predstavljajo zunanje motnje in naše nekontrolirane misli. Premalo smo osredotočeni na življenje in preveč na njegove dražljaje. Večino sporočil iz višjih sfer ne prejmemo oz. ne znamo razbrati zaradi svojega notranjega nemira in nezmožnost bivanja v sedanjem trenutku. Sporočila tečejo za vse enako, podobno kot dež, ki pada na zemljo – za vse.
Vibracije pokojnih duš so sposobne zmotiti tudi električni tok, da jih opazimo. V tem primeru se pokojne duše zelo potrudijo, da bi pritegnile našo pozornost, saj jih naše trenutno energetsko stanje precej skrbi. To so tisti primeri, ko je v zraku toliko »napetosti«, da je še najbolj prizemljeni opazijo.
Ljudje zaznavajo tudi spremembo temperature v zraku. Včasih nas čisto zmrazi in kot da bi pihalo skozi našo sobo – temperatura opazno pade. Vse to so znaki, da se moramo zbrati in prisluhniti višjim vibracijam.
Nazadnje bi dodala še vonj človeka, po katerem prepoznamo njegovo prisotnost, pa čeprav ga že dolgo ni med nami. Poleg osebnega vonja so tu še vonji, ki nas zaradi določenih povezav, spominjajo na pokojne. Zame je to recimo vonj jasmina, ki je bil v razcvetu, ko nas je zapustila ljubljena oseba. Včasih zavoham jasmin sredi zime. Takrat vem, da je pokojnica na nek način pri meni, pa čeprav je vse, kar čutim, le njena prisotnost. Velikokrat začutimo le pokojnikovo prisotnost, saj je to vse, kar potrebujemo. Ni vedno nujno, da nam vedno nosijo sporočila iz drugih svetov.
Kot sem že zadnjič zapisala: s spominjanjem naših pokojnikov le-ti nikoli ne umrejo in nas ne zapustijo. Zato se jih le spominjajte in širite dobro, kar so pustili za sabo.
Slikovno gradivo: slickk.my3gb.com/pictures-ghosts/ghosts-and-angel-pictures.html, sowth.deviantart.com/art/Ghost-Angel-Shhh-21134238
Blogi na temo pokojnih me vedno malo razžalostijo. Zgodilo se mi je marsikaj kar pišeš. Svojega dedka sem že tolikokrat zavohala da se mi ne zdi to nič več nenavadnega in njegova prisotnost me vedno pomiri. Ko se temperatura nenadoma zniža takrat pa me spreleti srh. Ne morem razumeti kaj se v takšnih trenutkih dogaja. Samo strah me postane in čakam da mine.
Zelo rada berem ko pišeš o mrtvih. Tak občutek dobim da je to nekaj normalnega, naravnega. Vsi imamo svoje izkušnje in tako kot praviš eni jih skrivamo drugi ne. Po smrti moje znanke me je prišla isto noč obiskat v sanjah in me potolažiti. svoje sanj sem potem povedala njeni sestri in me ni debelo gledala. Zahvalila se mi je da je to nekaj najlepšega kar ji lahko povem.
Haha, danes pišeš meni blog.Pred nekaj minutami je šel leden piš skozi mojo sobo in ni bil prepih. Kar dlake so se mi dvignile … Kdo bi lahko bil?
Zdi se mi da je med pokojnimi dušami in angeli dosti podobnosti. Tudi zame je del življenja njihova prisotnost. Jih sprejemam kot sprejemam zvezde na nebu 😉
Saj, nekateri angeli so naši pokojniki 🙂
Največja ovira pri zaznavanju višji svetov smo mi samo. Zaradi naših blokad, miselnih vzorcev, prepričanj in še bi lahko naštevali. Bolj kot se odpiram v tem smislu več čutim in zaznavam.
Res je v spominih nihče zares ne umre.Zelo lep blog.
lahko bi pisala in pisala o tem kolikokrat in na kakšne načine sem prišla v stik s pokojnimi dušami … a to naj ostane zame. lahko potrdim, da nas pokojni obiščejo lahko v sanjah ali tudi ko smo budni. res je za to potreben mir in ne hrušč ker jih tako ne opazimo. najbolj všeč pa mi je ko zavoham pokojnega človeka. kot pišeš mi takrat prinese notranjih mir in mi pove da je vedno z mano. hvala za te bloge katere cenimo bolj starejši ker imamo več pokojnih okoli sebe.
človek bi se mogel spominjati mrtvih da bolj ceni življenje. Ljudi pa je strah smrti. Ne vejo kaj jih res čaka in potem je vsaka tema o pokojnih dušah tabu. Ne za vse na srečo.