25. april, 2015PONAVLJAJOČE SE SITUACIJE
Drage sestre in bratje, ponavljajoče se situacije so situacije, v katere znova in znova vstopamo. Lahko so to medsebojni odnosi, služba, duhovna rast … vse te situacije kažejo na lekcijo, ki je še nismo opravili in ki od nas zahteva veliko več truda, kot ji ga namenimo.
Ko sem zaključila blog o zaznavanju energij posameznih situacij, se je pred mano odprla slika vseh ponavljajočih situacij v mojem življenju. Verjamem, da nisem edina, ki me življenje znova in znova pelje do iste naloge, le njeno obliko malenkostno spremeni. To so tiste situacije, ki jasno kažejo, kje si naša duša želi napredovanja in kje se še nismo dovolj odprli, da bi razumeli celotno sliko.
Nek astrolog mi je nekoč razlagal, da se rodimo z določenimi nebesnimi postavitvami, ki olajšajo ali otežujejo prost pretok energij na določenih področij. In da privlačimo ravno tiste energije, ki jih »poznamo« in hkrati na podzavestni ravni »potrebujemo«. Nekako sem si takrat predstavljala, da nas določen tip partnerja pritegne, pa četudi iz izkušenj vemo, da nam bi bilo veliko lažje v življenju, če bi si izbrali koga drugega. A tisti, recimo mu »primernejši«, nas preprosto ne pritegne in ga niti opazimo ne. Čeprav moram biti odkrita, te razlage mi niso nikoli bile preveč pri srcu. Verjetno zato, ker sem prepričana, da smo na neki točki vsi po vrsti sposobni prerasti te naše vzorce in nato se ta slika preprosto sesuje. A ne glede na podobnost in različnost partnerjev, ki smo jih lahko v svojem življenju imeli, sem prepričana v to, da so nam vsi po vrsti govorili samo eno – kdo smo mi sami …
Podobno velja recimo za situacije v službi. Sama sem šolski primer tega, da vedno pristanem z zelo podobnimi ljudmi in še bolj podobnimi odnosi. Vsako delo posebej – pa četudi se je lahko zelo razlikovalo od prejšnjega – mi je in bo vedno govorilo o tem, kdo sem in kje je moja pot. In bolj ko se situacije ponavljajo, jasnejše postaja življenje z mano. Jasnejše mi kaže, kje sem v preteklosti grešila in kaj sem naredila prav. A včasih se mi zdi, da moramo skozi določene situacije preprosto iz enega razloga – ker moramo. So določene okoliščine, ki jih lahko le sprejmemo in v sebi najdemo toliko moči in notranjega miru, da lahko s časom čutimo (in ne vidimo!) nek smisel v njih. Oziroma bolje rečeno: se tej situaciji prepustimo. In v prepuščanju najdemo nek odgovor, ki ga na drugih ravneh ni mogoče najti niti razumeti.
Pri ponavljajočih življenjskih situacijah je prvi korak to, da sploh opazimo ponavljajoči se vzorec. To ni tako enostavno, saj večina ljudi zelo malo razmišlja o sebi in svojemu življenju. Vsaj ne na pravi način. Ljudje se radi izgubljamo v svojih skrbeh, ambicijah, strahovih in sanjarijah, namesto da bi se usedli v mir in začutili, kaj se jim v resnici dogaja.
Ko enkrat opazimo ponavljanja v svojem življenju, je naslednji korak gotovo kontemplacija. Lahko si napišemo ali narišemo, kaj je to, kar se nam ponavlja. Najpomembneje je to, da se odpremo tej situaciji in jo sprejmemo za to kar je, življenjska lekcija. Nato razmislimo, kaj bi lahko bilo to, kar počnemo, da se stalno vračamo k istim okoliščinam. Miselni vzorec? Strah? Želja?
Drugi korak zahteva veliko časa in tudi energije. Predvsem pa odkrito in odprto srce. Pri tem drugem koraku se ljudje radi obračajo po pomoč k drugim, nevedoč, da so oni sami čarobna paličica, ki jih bo pripeljala do rešitve.
Delo na sebi na prvi pogled ni enostavno, saj si moramo sami postavljati meje, oporo in privzgojiti tisti notranji občutek, ki nam kaže pravo smer. A ko enkrat začnemo, hitro spoznamo, da nismo sami in da imamo ogromno opore … tudi iz višjih sfer. Ne pozabite na to.
Slikovno gradivo: www.imgion.com, redgage.com
Verjetno ga ni junaka, ki ne bi vstopal v ponavaljajoče se situacije. Zelo lepo napisano in vedno s tisto pravo mero modrosti in ljubezni, da sede v srce in najde v njem posebno mesto.
Imaš popolnom prav, najprej je treba vajo tolikokrat ponoviti, da opazimo da se nekaj dogaja in ponavlja. Druga postaja je kot pišeš kontemplacija ali osredotočenje na vse skupaj. Tretji korak pa sprejemanje življenja. Kratko, preprosto in razumljivo. Prava mojstrica življenja. Hvala ti, sonce!
No, če si ti šolski primer tega kako ponavaljaš situacije v službi, sem jaz mojstrica ponavaljajočih se situacijah v partnerstvih. Pa čeprav zberem na videz popolnoma drugačne osebe, ki med sabo nimata ene skupne točke, pridem vedno do iste situacije. Mislim, da imaš prav, da moji partnerji in odnosi, ki jih z njimi gradim govorijo samo o meni in o tem, kako slabo se poznam. Vsi mi nazaj le zrcalijo, kar jaz vanje projeciram. Zato se mi zdi, da enim stvarem ne moremo ubežati. In čudovito ugotavljaš, da jih takram moramo le sprejeti, ostalo prede samo. Ni mogoče napisati z besedami, a le čutiti. Spet en blog, ki je na prvi pogled napisan zelo peprosto, a nosi v sebi resnico in modrost kot pravi Hana. Se strinjam, mojstrica življenja lahko takšne resnice pove na enostaven način. Hvaležna sem za vse, kar objaviš!
Pravo branje ob pravem trenutku. Kot bi mi brala misli … ali morda? 🙂
Opoziti ponavljanja ni tako lahko, Si vedno mislim, da če se malo prilagodim, da mi bo lažje. Na koncu se nikoli ne obrestuje, a ne vem. Zase lahko rečem, da sem tako narejena.Vedno padem na isti način.
Hvala ker opominjaš in pišeš stvari,ki resnično nekaj mpomenijo.
Zaključek je najlepši. Pomoč pride nato iz višjih sfer.Drži.Samo do tja mora človek priti.
Preprosto krasno!
Hvala iz srca.
Prav zaradi teh situacij ljudem klopne, da nekaj ni v redu in da ne delajo prav. Zato imajo svoj smisel.
Rada bi se zahvalila šepetalki za krasen blog in vsem komentarjem, ki so enostavno čudoviti: Čutim posebnost tega bloga ter začutim sebe v njih. Enostavno HVALA!!!
Tudi jaz sem čisto navdušena nad današnjim blogom. Je preprosto tisto, kar potrebujem in o čemer moram premisliti in nekako notranje podoživeti.Hvala iz srca!
Meni se v odnosih ponavlja to da sem na koncu vedno jaz koš za smeti za izbruhe drugih.Okolica me vedno poišče ne glede če grem na konec sveta. A se nimam za manjvredno, bolj za človeka ki prisluhne. Te lekcije prav ne morem dojeti. Kakšna ideja?
Vsakmora na žalost ali na srečo sam ugotoviti zakaj se mu določene situacij ponavljajo. se mi pa zdi, da je velika razlika med prisluhniti in postati koš za smeti. Mogoče bi bilo dobro da bi sama poiskala, od kje dalje postaja tvoje poslušanje nekaj slabega zate in kaj ti povzroča da se počutiš koš za smeti za druge. Tvoja percepcija igra tu najpomembnejšo vlogo in tvoj odnos do sebe. Srečno 🙂
Miha ima prav, linija med prisluhniti človeku in biti izkriščen je dovolj široka da ugotovite v katerem trenutku dopustite,da jo ostali prekoračijo.Mogoče pa preberite večkrat zgornji blog ker v njem piše mariskaj. Vse situacije govorijo o nas. Verjamem, da vam bo uspelo.
Hvala obema za pomoč. Bom še enkrat o vsem dobro premislila.
Prav uživam v branju zadnjih blogoh. Vedno padam v podobne situacije, premalo razmišljam o njihovih energihaj nato pa zvečer berem te bloge in se malček zbrihtam 🙂 Potrebujem tvoja razmišljanja, da naredi konec stvarim ki jih ne rabim več.
Hvala za tvoje čudovito delo. Se resnično čuti da je iz srca. Čisto kot solza in pristno. Hvala še enkrat!