Že nekaj časa ugotavljam, da je okoli mene ogromno ljudi z zelo močno intuicijo in sposobnostmi zaznavanja stvari, ki jih večina težko sploh opazi. Današnji bolg posvečam vsem vam, ki še iščete svoj prostor v svetu višjih zaznavanj in pravi odnos do svojih nadčutnih sposobnosti z željo, da bi jih vedno uporabljali z zavestjo o dobrem.

Življenje me je naučilo, da je pospremiti ljudi do točke, ko začnejo samo in samostojno uporabljati svoje nadčutne sposobnosti, zelo občutljivo delo. Ko razmišljam o svoji vlogi pri tem, se počutim kot oseba, ki dela na recepciji; najprej moram začutiti, koga imam pred sabo, nato mu moram pomagati, da se pravilno identificira ter mu predati ključe in nekaj informacij, da se lažje gibajo v novem prostoru. Temu lahko tudi rečemo dar svobode. Toda kot vsak dar lahko pelje k čudoviti izkušnji ali zgodbi s slabim priokusom. V resnici je zelo težko vzpostaviti ravnovesje v sebi, ko se zavemo, da imamo neke nadčutne sposobnosti, ki nas bogatijo z informacijami, ki so drugim nedostopne. In ravno lovljenje tega ravnovesja nas lahko pripelje v nevaren labirint ega.

Veliko let nazaj sem napovedala prometno nesrečo bližnji osebi. Opozarjala sem ga, naj vozi previdno. Večkrat sem se zaradi tega tudi razburila, saj je v mojih očeh – tudi zaradi mojega videnja- vozil zelo nepremišljeno. Nato je prišel dan, ko se je peljal v avtu s prijateljem kot sovoznik in ostal hudo poškodovan. Počutila sem se krivo. Kljub temu, da sem naredila vse, kar je bilo v moji moči, sem se počutila neskončno krivo, ker sem napovedala ta dogodek. Napovedati tragedijo ni lahko. To je ena plat medalje uporabljanja nadčutnih sposobnosti.

Ob močni intuiciji se moramo po drugi strani zelo paziti občutka vsemogočnosti; paziti se moramo želje, da bi rešili ves svet okoli sebe in potrebe, da sporočimo prav vse, kar prejmemo v svoje misli. Lep primer je izkušnja iz mojega otroštva. Babičina sestra je imela zelo močne darove napovedovanja prihodnosti in ko je obiskala babico pred smrtjo, ji je to tudi povedala. Danes se zadnjič srečava v takšni obliki, ji je rekla. Nihče seveda tega ni verjel, ker je bila babica odličnega zdravja, a ni se zmotila. Čez mesec dni je ni bilo več med nami. Že takrat sem se spraševala, s kakšno pravico je ta moja teta izrekla te svoje besede.

Mislim, da tudi na tem področju obstaja etika delovanja. Vsak, ki prejme določeno sporočilo, se mora zavedati, da obstaja ista možnost, da ga mora predati naprej ali pa tudi ne. In če čutite, da morate ostati tiho, je za to dober razlog. Vedno moramo spoštovati pravila Univerzuma. Vedno imejte to pred sabo in vsakič, preden spregovorite, bodite tako ponižni in se vprašajte, če je sporočilo, ki ste ga prejeli, resnično uporabno za vašega bližnjega ali z njim hranite le svoj ego.

Ni nujno, da vsa sporočila, ki jih prejemamo za druge, vedno spravimo v besedno obliko. Lahko smo samo ob osebi in v mislih oblikujemo pozitivne afirmacije. Lahko ste prepričani, da bo oseba poleg vas to začutila, pa četudi le na podzavestni ravni. Vsekakor se bo ob nas zato dobro počutila.

Če čutite, da je nekdo v nevarnosti, vam ni treba do potankosti razložiti, kaj ste čutili, lahko ga tudi samo v mislih opozorite, naj bo pozoren. Vedno premislimo, kako bi delovali v skladu z moralo in ne z egom.

Če imate nek dar, ga uporabljajte z zavestjo. V resnici smo samo kanal, le nekakšno orodje. Smo samo povezovalna točka med Univerzumom in ostalim delom sveta. Smo del Boga, a nismo Bog. Soustvarjamo in ne ustvarjamo. Informacije ne pridejo v resnici k nam, ampak skozi nas. Zaradi tega nimamo posebnih zaslug. Nikoli ne pozabimo na to.

Slikovno gradivo: www.zoo-ra.com, www.awakeningspirit.ca