Danes bom predstavila duhoven pogled na intuicijo in o njej govorila kot o poti in ne -kot običajno- kot o sredstvu s katerim naj bi si »lajšali« življenje.

Začnimo čisto na začetku. Iz evolucijskega vidika je človek najprej uporabljal samo intuicijo in šele kasneje je nato razvil svoj razum. Čeprav smo danes dosegli popolno nadvlado uma – po svoji podobi smo ustvarili celo t.i. umetno inteligenco – pa gre prava človekova evolucija v smer, kjer mora človek združiti intuicijo in um, saj bo lahko samo tako razširil svoj nižji um in ga vključil v višjega (o tem sem pisala v blogu Lucidnost). Skratka človekova evolucija ni mogoča brez hkratne uporabe intuicije in razuma.

Intuicijo razumem kot percepcijo Univerzalne resnice, ko se manifestira ali za določen primer/situacijo ali širši pogled nad vsem življenje. Verjetno ste že doživeli nek intuitivni uvid v točno določeno situacijo, kakor tudi za nek širši pogled na sebe ali druge. Univerzalna resnica je popolna, je totalna, zato je intuicija sama po sebi vir popolnega občutenja. Intuitiven človek ne dvomi, ne razpravlja ali analizira njene manifestacije, temveč ji zvesto sledi. Prav zato se lahko intuicija razvija samo, ko ji človek popolnoma zaupa. Brez zaupanja se intuicija ne more širiti ne krepiti.

Intuicija deluje kot bolj ali manj jasna percepcija določenega argumenta, ki ga zaznamo v določenih trenutkih ali okoliščinah. Bolj kot je situacija nujna ali nevarna, hitreje se bo oglasila in nam pokazala pravo pot ali rešitev.

Kot vsi vemo, razvijamo svoj um s študijem, vajami, opazovanjem, s preizkusi, medtem ko ni intuicija vezana na nič od tega. Intuicija je čista zavest o edini Resnici. Ženske imajo bolje razvito intuicijo od moških, ker bolj zaupajo svojim občutkom, ki niso produkt misli.

Intuicija pogosto predstavljamo kot notranji glas, notranje občutje, ki nam govori, da ji moramo vedno slediti. Gre za kozmično resnico, ki je prisotna v našem višjem jazu. Intuicija je nenazadnje naša neposredna povezava z božanskim.

Človek je omejen s svojim telesom, a tja, kjer ne doseže z roko, bo prišel s svojo inteligenco. In prav tako bo tja, kjer ne bo mogel priti z inteligenco, prišel z intuicijo.

Intuicija je močno vezana na zaupanje in notranjo vero. Intuicija nima omejitev (tako kot jih ima naš razum), saj je del Univerzalne zavesti. Zaradi tega včasih razum pravi Pojdi, intuicija pa, Ustavi se. Prvi razmišlja, drugi zaupa.

Ko nam govori intuicija, se nikoli ne omeji na del težave, kot jo prepoznavamo sami, temveč vsebuje naše totalno življenje, ne glede na trenutno sposobnost ali omejenost v posameznikovem razumevanju. To pomeni, da ne glede na naše trenutne sposobnosti, razvitost in zavest, je intuicija vedno sama po sebi popolna.

Intuitiven človek je sestavljen iz ljubezni in vere, saj vodi svoje življenje na podlagi elementov, ki jih prejema z božanskih svetov, medtem ko rešuje racionalen človek svoje težave s pomočjo svojega uma, ki je vezan na svet, ki ga obkroža.

Bolj ko človek zapira svoja ušesa zunanjemu svetu, bolj odpira svoj notranji sluh notranjemu svetu. Bolj kot se Duh razkriva samemu sebi, lažje se integrira s Kozmosom oz. Božanskim.

Danes vemo, da so prišli znanstveniki in izumitelji do svojih odkritij s pomočjo intuicije in ne razuma. Z razumom so samo razvili svoje odkritje. Priznani znanstvenik Alex Carrel pravi temu pojavu ustvarjalna domišljija. Vsi veliki ljudje so imeli močno intuicijo. Intuicija je za velike in preproste ljudi s čistim srcem pot do najvišjih vrhov.

A njen glas lahko slišimo samo v tišini, v čistosti in intimnosti, torej v stanju, ko se znamo odmakniti od zunanjih šumov. Z zaupanjem se bo vedno bolj širila, nam krepila notranjo moč, vse dokler je ne bomo slišali jasno v vsakem trenutku. Intuicija kaže posamezniku najbolj varno, najvišjo in najbolj pravično pot do svojega cilja.

Intuicija je najvišja in najpopolnejša oblika medijstva, saj ne povezuje posameznika s stvarmi ali bitji duhovnih svetov, temveč direktno na višji nivo božanske esenco.