V svojih zadnji blogih sem pisala o jasnovidnosti in ostalih oblikah medijstva. Po radovednih odzivih bralcev bom tokrat odprla širšo temo, kjer so bom dotaknila lucidnosti in na malo bolj tehničen način predstavila, kako se le-ta lahko bolj ali manj spontano pojavlja v naših življenjih.

Začnimo najprej z definicijo, kaj sploh lucidnost je. A. Richet definira lucidnost kot “zavest s strani posameznika o katerem koli fenomenu, ki ga ni mogoče zaznati z zunanjimi čuti – preko zavestnega ali nezavednega uma”. Avtor dodaja, da gre za popolnoma spontan dar. Lucidnost torej ni vezana na fizične čute. Manifestira se ne glede na zunanje vplive. Kljub temu jo radi mešajo z intuicijo, za katero je potreben nek zunanji input, ki prebudi naše notranje občutke. Skratka, lucidnost je sposobnost medija, da lahko vidi, sliši ali zaznava določene pojave onkraj običajnih čutov.

Lucidnost vključuje telepatijo, jasnovidnost, psihometrijo, jasnoslušnost, jasnočutnost in intuicijo.

Medij ne zaznava s fizičnimi čuti, temveč z višjimi, ki jim običajno pravimo nadnaravni čuti. Ti čuti nimajo svojega mesta v fizičnem telesu, saj pride do videnj ali slišanj z vsem duhom, kar pogojuje, da prejetih sporočil ne smemo analizirati ali razlagati s fizičnim umom. To je zelo pomembno, ker so ljudje nagnjeni razlagati to, kar so prejeli preko višjih čutov z uporabo uma. Tu pride nato do največjih napak, saj um lahko razume in razlaga samo tisto, kar pozna. Česar ne pozna, ne more vključiti v razlago in zato ostajajo pogosto razlage prejetih sporočil napačne, dvomljive ali celo dvoumne. Ob kateri koli obliki lucidnosti ne smemo vključiti razuma, če želimo zares razumeti naše nadčutne zaznave. Ko sem na začetku prejemala določena sporočila s strani Angelov, sem jih želela razlagati s svojimi mislimi. To me je seveda peljalo v napačno interpretacijo in razumevanje prejetega.

Medij, ki ima dar lucidnosti, ima ta dar (jasnovidnosti, jasnoslušnosti, jasnočutnosti ali intuicije) v takšnem ravnotežju, da lahko v miru prestopa med »dvema svetovoma«- to pa lahko naredi v zavestnem ali nezavednem stanju. Nekateri ljudje doživljajo svoje medijstvo kot del sebe in svojega vsakdanjega življenja, medtem ko se morajo drugi mentalno ločiti od sebe in so samo v nezavednem stanju sposobni prenašanja sporočil z drugih svetov (recimo v sanjah ali v polsnu).

Telepatija ( ki jo je new age krstil kot kanaliziranje) je sposobnost sprejemanja mentalnih vtisov – idej ali misli -s strani inkarniranega ali neinkarniranega sporočevalca. To pomeni, da se s telepatijo lahko povezujemo z drugimi ljudmi, ki so lahko fizično zelo oddaljeni ali z različnimi eteričnimi bitji – kot so recimo Angeli. Ti vtisi ostajajo v perispiritualnem prostoru. Ko sem se šele »učila« povezovanja z Angeli, sem prišla preko meditacije v stik z osebo, ki je meditirala istočasno z mano. Povedal mi je svoje ime in priimek ter kraj, kjer je živel. Ker sem takrat še dvomila v svoje sposobnosti, sem šla iskat, ali obstaja ta oseba. Na srečo se je v tistih letih na internetu že lahko našlo telefonski imenik Norveške (tam je namreč živela ta oseba) in sem našla potrditev, da zares obstaja in ni samo plod moje domišljije. Z njim sem se nato povezala večkrat, saj me je vodil skozi tehnike, ki so mi omogočile bolj zavesten in lažji dostop do angelskega sveta.

Za razliko od telepatije predstavlja jasnovidnost nadfizično vizijo prostora ali časa. Tista, vezana na prostor, se prebudi na kraju, kjer se v tistem trenutku nahaja medij. Temu pravimo prva stopnja jasnovidnosti. Medij lahko vidi prisotne duhove, barve, svetlobo in oblike. Mentalno vidi tudi simbole, slike ali znamenja v svojem vidnem polju s pomočjo duhov ali vodnikov.

Videnju prihodnosti pravimo profecija, medtem ko videnju preteklosti evokacija.

Videnje preteklosti lahko sproži stik z določenim predmetom, ki je vezan na preteklost. Recimo medij lahko pove o kosu lesa, ki ga prime v roko, kje je drevo raslo, kdaj in od koga je bilo posekano, kako in kdaj obdelano, … Roman Zadnji dnevi Pompejev Lorda Bulverja Lyttona so nastali prav na ta način, ko je avtor vzel v roke kos ruševin in pred sabo se mu je odvil ves film Pompejev.

Na drugi stopnji lahko medij bere besede, cele fraze s pomočjo duhov ali vodnikov. V tem primeru je razumevanje videnega lahko precej težje, vse je odvisno od sposobnosti duha, ki mu predaja sporočilo.

Zelo posebna oblika lucidnosti se zgodi, ko um medija izstopi iz sebe in se potopi v Um Univerzuma oz. Višjega Uma, kjer se nahajajo vsi spomini preteklosti ter na ta način pride do informacij o preteklosti. Tudi ta pojav je new age prekrstil v dostop do akaških zapisov. Ta pojav se pravzaprav zgodi po vsaki inkarnaciji oz. smrti, ko se naš um zlije v univerzalnega.

Običajno, ko se duh inkarnira, se um skrči, pozabi na preteklost in sposobnost, da bi se česa spomnil. Ko nato telo umre, se um ponovno razširi in se ponovno integrira v Višji um. Samo v primeru medijske lucidnosti, je razširitev uma trenutna in omejena v času.

Da lahko pride do vstopa nižjega uma v višji um, mora biti nižji um neaktiven, v globoki meditaciji ali v polspečem stanju. Na ta način lahko medij doživi različne dogodke, jih sliši in občuti. Istočasno lahko o tem pripoveduje ali piše.

O tem bom nekaj več napisal v prihodnjem blogu. V kolikor vas tema posebej zanima, mi lahko pišete ali pustite spodaj komentar.