17. oktober, 2023PREDAJANJE ŽIVLJENJU
Drage sestre in bratje, predajanje življenju je jasna pot, kako priti do sreče in osebne izpolnitve. A treba se je znati pravilno predati življenju in pravilno razumeti, kaj to zahteva od vas. Predajanje ni pasivnost, niti brezglavo zaupanje v neznano.
Življenje teče z nami ali brez nas. Ob močnem egu je to zelo težko sprejeti. A preden ozavestimo znotraj sebe, da je življenje popolno takšno kot je in da ko se naučimo ob pravi zavesti predati nečemu, kar je nad nami, lahko šele pridemo do osebne sreče in izpolnitve.
Lao Tse je napisal, da se vse v življenju stalno spreminja in da se zaradi tega ne smemo vezati na nič. Takšen odnos nas vodi v trajni notranji mir in osebno svobodo. Predati se temu, kar je in hkrati izpustiti vse, kar odhaja – to naj bi bil najboljši odnos do življenja. Pa je to sploh mogoče?
Le kako izpustiti iz osebne utrdbe čustvene odvisnosti otroke, starše, prijatelje, partnerja? Večina ljudi verjame, da ko oblikujejo znotraj odnosov odvisnost, pomagajo drugemu. Svojo čustveno odvisnost pomešajo z ljubeznijo in navezanostjo. Globoko v sebi ne verjamejo, da bi drug uspel brez njih ali oni brez njega. To kaže na močan ego in še močnejše nezaupanje življenju.
Mnogi imajo tudi zmotno predstavo, da zahteva predajanje in prepuščanje življenju določeno pasivnost. Ta »pasivnost« naj bi nato zmanjševala njihovo motivacijo pri izboljševanju sebe in tudi uspešnost pri delu ali v odnosih. Če začnejo sprejemati stvari, kot so, bi lahko izgubili voljo in moč ter se začeli zadovoljevati z vsem brez neke kritične distance. A vse to ne predstavlja nobenega pravega predajanja življenju.
Predajanje življenju zahteva s strani posameznika najprej popolno čuječnost, ki nato vodi v jasen pogled nase in na življenje ter posledično na to, kar moramo narediti. Pri sebi si vedno rečem, da moram narediti, kar lahko in zmorem, da grem do točke, ki mi je dosegljiva. A to, kar lahko in zmorem, moram najprej jasno videti. Brez čuječnosti in oziranja vase, se lahko hitro ta meja znatno premakne v napačno smer. Zadnja faza je ta, da vse skupaj prepustim višjim silam.
Želim povedati, da predajanje življenju ni pasivno in brezglavo dejanje, temveč gre za filozofijo, ki zahteva globok vpogled vase in v svoja prepričanja. Kdor se predaja življenju iz pasivnosti, lenobe ali nesamozavesti, se mu v resnici ne predaja – v resnici samo beži pred lastno odgovornostjo.
Zahodni človek mnogokrat ne uspe pravilno razumeti vseh vzhodnjaških pogledov, ker znotraj sebe ni razvil določenih konceptov. To ni nobena krivda, a dokler si ne bomo priznali, da ni vse »tako enostavno, kot nam želijo prodati«, bomo ves čas nekaj poskušali in nikoli zares prišli do cilja.
Drugi aspekt prepuščanja življenja je ustvarjanje notranjega miru. Če gojimo notranji mir, bomo vedno redkeje odreagirali impulzivno in brezglavo. Naših reakcij ne bodo več vodila potlačena ali nerazumljena čustva nekega trenutka iz nam pozabljene preteklosti. Življenju se ne moremo predati, če smo sužnji naših čustev.
Zavesten mir, ki ga mora stalno spremljati jasna odločnost nas lahko vodi do pravega predajanja življenju. Nenazadnje ne pozabite na izredno vzhodno misel budističnega meniha: Če obstaja rešitev za našo težavo, zakaj bi skrbeli? In če ne obstaja rešitve za našo težavo, zakaj bi se obremenjevali?
Skratka, če nekaj imamo ali če tega istega nimamo, zakaj bi se razburjali? Če obstaja rešitev ali če rešitve ni, zakaj bi se čustveno vezali na karkoli?
Včasih so pri predstavljanju, kaj pomeni predajanje življenju, besede čisto odveč. Kdor zna najti v naravi svoj mir, občutiti blagoslov, ko je v stiku s sabo – spozna v trenutku, kaj pomeni pravo predajanje življenju.
Hvala za prečudovit zapis ♥️
Hvala za izredno pomirjujoče vodstvo.
H V A L A
S tvojim besedami zbujaš v meni mir in zaupanje. Neskončna hvala ♥️
Hvala za prečudovito sporočilo ♥️
Hvala za vse kar daješ ♥️♥️♥️♥️
Če nekaj imamo ali če tega istega nimamo, zakaj bi se razburjali? Če obstaja rešitev ali če rešitve ni, zakaj bi se čustveno vezali na karkoli?
TO SI MORAM ZAPEČATITI V MOŽGANE.