Danes bom predstavila posebno obliko kanaliziranja, ki ni vezana na prenašanje sporočil z višjih sfer, temveč kanaliziranje kot procesa vzpostavitve stika s sabo in s svojo dušo. Sama dajem velik pomen stiku s sabo, ko želim voditi ljudi do njihove samoizpolnitve. Večina ljudi nima stika s sabo, zato je nemogoče, da bi kdaj prišli do prave duhovne rasti ali življenjske izpolnitve. Na žalost živimo v času, ko nas družba uči, da poteka osebna transformacija samo na površinskem nivoju; shujšam, si podaljšam nohte ali zamenjam pričesko. Samo poglejte kako ljudje, ki bi morali rešiti neko resno težavo v svojem življenju, preusmeri svojo pozornost na nekaj površinskega in zapre oči v upanju, da bo težava sama od sebe izginila. A vrnimo s h kanalizaciji za poglobitev stika s sabo.

Če je vse Eno, bi moralo biti kanaliziranje proces, preko katerega se nazaj povežemo z Enim – torej s sabo. Vse je Ljubezen: prav od tu predstavlja kanaliziranje ponovno vzpostavitev stika z Ljubeznijo, ki izhaja iz nas. Takrat lahko spoznamo, kaj želimo videti jasneje v sebi in v svetu okoli nas. Dejansko kanaliziranje kot stik s sabo ni iskanje informacij, ki se nahajajo zunaj nas, temveč nečesa, kar je ves čas znotraj nas.

V kolikor so naše vibracije nizke, bomo k sebi vedno pritegnili parazitske entitete, ne glede na to, s kom želimo komunicirati. A če so naše vibracije visoke, se bomo vedno povezovali z našim pravim notranjim vodstvom.

Preko kanaliziranja se povezujemo z našim najglobljim delom, najmodrejšim delom, najbolj svetim delom sebe. Imejte vedno pred sabo, da ko preko kanaliziranja ne zrcalimo Ljubezni, se nismo povezali ne s sabo ne z višjimi entitetami. Ne pozabite, da v avtentičnemu kanaliziranju ne bomo našli kritiziranja, sarkazma ali žaljenja.

Kanaliziranje je stalno učenje, ki postane s prakso vedno lažje. Bolj raste naše zaupanje vase, lažje in bolj avtentično lahko kanaliziramo za druge osebe. Nujno je, da ob kanaliziranju izstopimo iz dinamik osebnih mnenj in sojenja. Dejansko je težje kanalizirati zase, saj je um vedno na preži, da nas vodi v smer želja in strahov.

Kdor želi resnično kanalizirati, mora narediti veliko delo na sebi. Osvoboditi se mora želje po kontroli in imeti pogum za poti, ki jih ne bi nikoli pričel, če bi prisluhnili svoje u umu, ki vedno ve, kaj se na splača. In prav v tem je smisel kanaliziranja; širjenje zavesti, duhovna rast in šele na zadnjem mestu je vrednost kanalizirane informacije. Vodstvu je treba zaupati, pa čeprav se v danem trenutku zdi še tako noro.

Pravilen pristop do kanaliziranja je torej uporaba kanala za duhovno rast, brez drugega namena ne cilja. Kanaliziranje mora služiti duhovni rasti in vedno globljemu stiku z lastno dušo. Delo ni lahko, saj zahteva boleče rušenje zidov ega, ki nam ovira neposreden stik z dušo. Tu mislim na notranjo izpolnitev, kjer se ločimo od naše osebnosti in začutimo sebe samo kot dušo. Ljudje smo tisto, kar mislimo, da smo in nič drugega. Zato predstavlja pravi stik z dušo popolno predajo toku življenja in ne več neko nevrotično iskanje, kdo bi lahko bili.

Kanaliziranje je najboljše orodje, da dosežemo pravo združitev z dušo, če znamo le slediti vodstvu, ki bo s časom postajalo vedno bolj jasno. Če znamo pristopiti h kanaliziranju s takšnim namenom, se nam avtomatsko odpre srce naši notranji modrosti. Kanaliziranje je v tem smislu najgloblji in najbolj zavesten stik s svojo dušo. Ko vstopimo zavestno z našo dušo, se nam odpre pot modrosti in znanja, predvsem pa širši pogled na življenje in večje možnosti v življenju.

Do sedaj sem govorila o kanaliziranju, ki služi notranjemu stiku, seveda je najbolj znano kanaliziranje z višjimi entitetami. A če je v življenju vse Eno, se povezujemo z višjo entiteto tudi, ko vzpostavljamo stik s svojo dušo. Vedno gre za nek odsev našega višjega jaza. Prav zato je kanaliziranje sredstvo preko katerega pridemo vedno v stik z našimi globinami – in višinami.