Brezpogojna ljubezen je nekaj, kar redkokdo ve, kaj bi zares to bilo. T.i. ljubezen, ki jo poznamo v našem času, je v resnici neka oblika posesivnosti, čustvene odvisnosti in zmes egoističnih potreb. Prav zato je prava ljubezen izjemno redka in neskončno dragocena.

Ko doživimo brezpogojno ljubezen, se počutimo izpolnjene, razumljene, sprejete in ljubljene za tisto, kar smo. To je najbolj osvobajajoča izkušnja, kar jih lahko doživimo. Brezpogojna ljubezen je najbolj zdravilna moč, kar jih obstaja; in ki je na razpolago vsem nam v katerem koli trenutku. Zelo napačno je množično prepričanje, da bomo ljubezen našli samo zunaj sebe.

Brezpogojna ljubezen je tista ljubezen, ki jo občutimo brez primesi posesivnosti ali pričakovanj. Drugače povedano ni pomembno, kaj drugi čuti, misli, dela ali verjame, ljubimo ga ne glede na vse. Brezpogojno ne ljubimo samo ljudi, lahko ljubimo tudi naravo, živali, predvsem pa bi morali ljubiti sebe.

Bolj kot smo sposobni ljubiti sebe brezpogojno, več možnosti imamo, da bomo na tak način ljubili tudi druge. Tu lahko razumemo Kristusove besede: »Ljubi svojega bližnjega kot sebe«: ali tudi Lao Tzeja:«Ko boš sprejel sebe, te bo ves svet sprejel«.

Pogojna ljubezen je nasprotje brezpogojni ljubezni. Pogojna ljubezen v resnici ni ljubezen, saj prihaja z ega in ne s srca. Za razliko od brezpogojne ljubezni, kjer ljubezen širimo, ker nam je to všeč, si moramo pogojno ljubezen »prislužiti«. Samo ko si prislužimo to lažno obliko ljubezni, pridobimo želeno spoštovanje ali nežnost.

Brezpogojna ljubezen je neskončna, nima omejitev in ne pričakuje ničesar v zameno. Pogojna ljubezen obstaja samo, če dobimo nekaj v zameno zanjo. Enačba je v tem primeru preprosta: Ljubil te bom, če … (mi boš dal take občutke, to rekel, to naredil). Pogojna ljubezen nosi v sebi pogodbo. Seveda je ne delimo samo s partnerji, temveč tudi s starši in z našimi otroki. Ob kratkem razmisleku pridemo hitro do spoznanja, zakaj je minljiva. Vsi smo v svojem življenju spoznali te vrste ljubezni, prav gotovo smo jo tudi zahtevali.

Kljub temu potrebujemo brezpogojno ljubezen bolj kot si lahko to predstavljamo. V psihologiji je znano, da povzroča pomanjkanje brezpogojne ljubezni pri novorojenčki psihične in kognitivne disfunkcionalnosti. Brezpogojna ljubezen ni samo nujna za naše psiho-fizično zdravje, temveč tudi za našo duhovno rast. Vse dokler ne bomo odkrili neskončnega vira brezpogojne ljubezni znotraj nas, bomo ves čas iskali zunanje egoistične zadovoljitve.

Vprašanje se torej jasno odpira pred nami: Kako lahko doživim brezpogojno ljubezen? Za to moramo biti najprej pripravljeni popraviti določene naše pogojene navade.

Prvi korak je začeti brezpogojno sprejemati vsa naša čustva in občutke. Vse življenje nas učijo, da moramo svoja negativna čustva tlačiti ter se jih sramovati. Tudelamo veliko napako: svoja čustva moramo razumeti in se učiti, kakšno sporočilo nosijo za nas.

Drugi korak je zavestno opazovanje in občutenje svojih misli, občutkov in svojega telesa. Dokler se ne začnete zavestno osredotočiti na to, kar zares zaznavate in čutite, si ne morete predstavljati, kako odklopljeni ste od sebe in svojih pravih občutkov. V resnici ves čas reagirate ne neke vaše notranje vzorce in ne veste, kaj se dogaja z vami.

Naslednji korak je ta, da preverimo, ali naše bližnje ljubimo pogojno ali brezpogojno.  Smo ljudi okoli sebe sposobni ljubiti brezpogojno, brez da zadovoljuje naše potrebe in pričakovanja?

Vsak dan bi morali narediti nekaj za drugega, brez da pričakujemo kaj v zameno. Naučiti se moramo opazovati in sprejemati drugega brez predsodkov in pričakovanj. Zelo težek korak je nato odpuščanje; sebi in drugim. Pri odpuščanju nam je v veliko pomoč spoznavanje vzrokov naših občutkov – otroških travm.

Zadnji korak je v sprejemanju sebe takšne, kot smo. Življenje je stalna rast, nihče ni popoln, a lahko se vsak dan bolj približujemo tej popolnosti.

Ne pozabite, da če se odločite, da boste ljubili volka, to ne pomeni, da ga morate peljati v vaš dom. To pomeni, da tistega, ki vas rani ali vas ne spoštuje, lahko z vso pravico oddaljimo od sebe in še vedno brezpogojno ljubimo.